Kroja, točnega števila ti ne morem povedati, ker nisem vodil dnevnika, tako nekaj od oka bi rekel da sem postreljal preko 600 pravih in podobno število manevrskih. Pač dajo ti malo občutka kako držati puško
Na ''kampiranju'' smo imeli tarče z mehanizmi za vzdigovanje, padale so ko si jih zadel. Vedno je bilo suho vreme pa si po prahu videl ali si streljal prenisko, prelevo, predesno. Bile so tudi table z daljinami, tako da ta številka ni od oka. V normalnih pogojih sem rabil 1-2 metka za 400m tarčo. Edino ko smo imeli simulacije juriša sem bil preveč zadihan da bi natančno ciljal. Pa ne da bi bil v slabi formi, imeli smo marše po 40 km, ampak ostali so tako glupo tekli na full da sem moral še jaz. Edino enkrat ko sem tekel v paru z kolegom ki je imel prej poškodovani roko, sva tekla lepo počasi, zalegla, streljala, tedaj sem bil blizu 100%
Kot je rekel utiševalec, ti si bil kanon futer in priučen da veš osnove. Nekateri so odslužili veliko več. Kolikor sem se pogovarjal z kolegi podobne starosti so vsi prestreljali veliko manj. Recimo če bi bila kakšna vojna bi tudi ti vedel osnove. Malo je treba vedet osnove streljanja, malo talenta dober uč... sedaj to verjetno nebi več zmogel, sem že prestar. Sicer pa če sem bil v osemdesetih v JNA lahko približno oceniš mojo starost. Počasi bo čas za očala.
''Prislužil'' sem si pa tudi tinitus na streljanju. Neprijeten spomin na tiste čase. Kaj vse nisem naredil za tisto državo (ki je nebo več).