No pa bom še jaz vprašal za mnenje/nasvet.
Stvar je taka; s punco sva šla sporazumo narazen, "kao pavza", da oba razmisliva, ja sliši se znano
. Povod za to je bil manjši prepir, oz. različni pogledi na določeno zadevo, klasika pač.
Ona je šla s 1.10 živet nazaj v Ljubljano zaradi študija, oba sva še vedno zelo navezana drug na drugega, vidiva se skoraj vsak dan, čez vikend prespi pri meni, seksava še vedno. Ona pravi, da si želi , da ostaneva prijatelja, v bistvu me smatra za nekaj več kot prijatelja, da ohraniva stike, jaz ji pravim, da me to zelo boli, da v takem stanju ne morem normalno delovati, ne v službi, ne v družbi, ne doma, ker vem, da bo vseskozi nad menoj ta misel, da sva bila par, zdaj sva pa prijatelja.
Poleg tega, se je novica, da sva narazen hitro razširila, tako, da ji tipi ful težijo in mi seveda ni vseeno. Predlagal sem ji, da prekineva stike, da greva vsak svojo pot, tako se najlažje pozabi za moje pomje, ker, če bi se redno videvala, jaz ne bom moral nikoli izklopiti čustev in bi samo podaljševal kalvarijo, ko bi se videla bi se pač pozdravila, ampak kaj več od tega pa ne.
Problem nastane v tem, da se ona s tem ne strinja, kako je mogoče, da bi jo pustil na tak način, odjebal, češ, če te ne morem imeti, grem, da to pomeni, da sem zanjo mrtev, da nima nikogar na svetu, da jo vsi hočejo izkoristit, da nima prijateljic..., da me ima zelo rada, da je navezana name, da kako lahko prekim vse te stike, ki sva jih navzala z najinima družinama (doma ni povedala da sva narazen). Ko se pogovarjava o tem, sva na koncu oba objokana.
Rad jo imam, zaljubljen sem vanjo, sam še vedno ne dojamem, da sva narazen, ona mi tudi vrača ta čustva, ampak nekaj je treba narediti.
Kaj mislite vi Alterjevci? Jo ščitit, je zelo občutljiva oseba tako psihično (rak po horoskopu), kot fizično, po eni strani bi odšel, trpel par tednov, po drugi strani bi ji pa stal ob strani ker mi res ni vseeno zanjo.
Stvar je taka; s punco sva šla sporazumo narazen, "kao pavza", da oba razmisliva, ja sliši se znano
Ona je šla s 1.10 živet nazaj v Ljubljano zaradi študija, oba sva še vedno zelo navezana drug na drugega, vidiva se skoraj vsak dan, čez vikend prespi pri meni, seksava še vedno. Ona pravi, da si želi , da ostaneva prijatelja, v bistvu me smatra za nekaj več kot prijatelja, da ohraniva stike, jaz ji pravim, da me to zelo boli, da v takem stanju ne morem normalno delovati, ne v službi, ne v družbi, ne doma, ker vem, da bo vseskozi nad menoj ta misel, da sva bila par, zdaj sva pa prijatelja.
Poleg tega, se je novica, da sva narazen hitro razširila, tako, da ji tipi ful težijo in mi seveda ni vseeno. Predlagal sem ji, da prekineva stike, da greva vsak svojo pot, tako se najlažje pozabi za moje pomje, ker, če bi se redno videvala, jaz ne bom moral nikoli izklopiti čustev in bi samo podaljševal kalvarijo, ko bi se videla bi se pač pozdravila, ampak kaj več od tega pa ne.
Problem nastane v tem, da se ona s tem ne strinja, kako je mogoče, da bi jo pustil na tak način, odjebal, češ, če te ne morem imeti, grem, da to pomeni, da sem zanjo mrtev, da nima nikogar na svetu, da jo vsi hočejo izkoristit, da nima prijateljic..., da me ima zelo rada, da je navezana name, da kako lahko prekim vse te stike, ki sva jih navzala z najinima družinama (doma ni povedala da sva narazen). Ko se pogovarjava o tem, sva na koncu oba objokana.
Rad jo imam, zaljubljen sem vanjo, sam še vedno ne dojamem, da sva narazen, ona mi tudi vrača ta čustva, ampak nekaj je treba narediti.
Kaj mislite vi Alterjevci? Jo ščitit, je zelo občutljiva oseba tako psihično (rak po horoskopu), kot fizično, po eni strani bi odšel, trpel par tednov, po drugi strani bi ji pa stal ob strani ker mi res ni vseeno zanjo.
Nazadnje urejeno:
