A bi ti rad povedal da si goreč vernik kristjan?
PS: A polcaj si ti? No ja, pol ni čudno.
Cerkvene zadeve
- Ustvarjalec teme Gatto
- Začetni datum
PS: A polcaj si ti? No ja, pol ni čudno.
Pa kdo si ti da bi ti (kdorkoli) moral racune polagat? Pa a locis med zupniki in duhovniki? Niso vsi zupniki in nekateri nimajo veze z zupnijami. Ce je denar za hotele gradit naj se se prispevki placujejo. Ce bos ti hotel hotele gradit bos tudi moral prispevke placevat.
Kdo si pa ti, da bi ti morali farji polagat račune? In kdo si ti, da mi lahko groziš kaj mi boš naredu?
In ja, ne boš verjel, župniki , farji, duhovniki.... plačujejo prispevke. Ne plačujejo pa jih razna športna društva, društvo 8. marec, nevladne organizacije društvo sivega asvalta, kulturniki itd...pa majo tud svoje parcele, objekte itd...
Ha vidis, v tem grmu tici zajec. Davke placujem. In me moti da pravila niso enaka za vse. In ne vem od kje ti ideja da podpiram drustva tipa 8 marec.
Davke plačujejo tud farji.
Mogoče ne podpiraš društvo 8. marec, ampak pizdiš in usajaš pa se na njih ne. Samo cerkev te moti
Saj mene tud moti sofinaciranje prispevkov javni upravi in raznim nevladnim organizacijam, društvom...Pa sofinanciranje RTVja me tud moti. Pa še kaj bi se našlo.
PS: a mi res ne boš povedal, če si res polcaj?
Znova ti svetujem, da se poduči vsaj o osnovah. Kaj dela cerkev in z njo povezana podjetja, ter kaj ima od tega povprečni župnik.
Stardec
Premalo me poznas, da bi sodil glede mojega znanja okoli subvencij in cekrve.
Vcasih je dobro tudi na moje objave vklopit sarkazem detektor.
Se pa obnasas precej podobno kot goreci SDS pripadniki ki mi recimo posiljajo zs kjer mi grozijo s smrtjo, zato ker zivim na Fuzinah....ze desetletje nazaj.
Premalo me poznas, da bi sodil glede mojega znanja okoli subvencij in cekrve.
Vcasih je dobro tudi na moje objave vklopit sarkazem detektor.
Se pa obnasas precej podobno kot goreci SDS pripadniki ki mi recimo posiljajo zs kjer mi grozijo s smrtjo, zato ker zivim na Fuzinah....ze desetletje nazaj.
V nedeljo v cerkvah podtaknjenci?! Poglejte, kaj bo njihova naloga
Levičarski nevladniki bodo hodili po cerkvah in nadzorovali morebitne kršitve volilne zakonodaje.
www.slovenskenovice.si
tule gor je bol zabavno kot na kulinarika pika net haha
A veš zakuga ne gre vsak za fajmoštra? ker morš imet usaj dve možganske celice
pa tud ni glih usak za ministrante porivat, pa se gre raj kak drug biznis, ko loh poj nemozolaste blondinke poriva
Torej se bodo uresničile želje župnikov, da privabijo k maši čimveč ljudi.V nedeljo v cerkvah podtaknjenci?! Poglejte, kaj bo njihova naloga
Levičarski nevladniki bodo hodili po cerkvah in nadzorovali morebitne kršitve volilne zakonodaje.www.slovenskenovice.si
V nedeljo v cerkvah podtaknjenci?! Poglejte, kaj bo njihova naloga
Levičarski nevladniki bodo hodili po cerkvah in nadzorovali morebitne kršitve volilne zakonodaje.www.slovenskenovice.si
kaj bodo pravzaprav nadzorovali?
namreč:
Od leta 2016 velja prepoved propagande le še za stranke, kandidate in s kampanjami povezane osebe, medtem ko za ostale prepoved in s tem molk ne velja več.
V Sloveniji je kampanja časovno opredeljena v Zakonu o volilni kampanji in v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, predvsem v 2. členu, 1. alineju: Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Ker v Sloveniji volitve potekajo v nedeljo, tako prepoved kampanje za izvajalce kampanje velja za celotno soboto in za nedeljo do zaprtja volišč. Za ostale, ki niso izvajalci kampanje, te določbe ne veljajo.
in
Vrhovno sodišče RS je s sodbo IV Ips 31/2016 odločilo, da "za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. ... Takšna objava pisanja [...] ne zasleduje neposrednega propagadnega namena, upoštevajoč, da bi kršitelj lahko s takšno objavo zasledoval tudi polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni ali kakšen drug namen [...] Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih."[1] Po mnenju pravnikov Jurija Toplaka in Cirila Ribičiča od te sodbe dalje volilnega molka v Sloveniji ni več.
Volilni molk - Wikipedija, prosta enciklopedija
potem imamo pa še tale člen:
8. marec med nadzorniki nekako ni naveden
seveda lahko vsak prijavi kršitev, če jo opazi... ampak...
če sem prav razumel oni pravijo da bodo opravljali nepooblaščen nadzor... ne da se mi zdej iskat, ampak zihr mora bit kak člen kakega zakona tudi o tem
40. člen
(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, je pristojen inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen v primerih iz 5., 6. in prvega odstavka 7. člena tega zakona, ko je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, 8., 9. in 11. člena tega zakona, ko je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti, ter v delu določb 4., 14., 16., 18., 19., 22., 23., 29. in 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na financiranje, ko je pristojno računsko sodišče.
(2) Računsko sodišče izvaja nadzor v mejah pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.
(3) Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti lahko izrekajo globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izrečejo globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
(4) Če se pri nadzoru ugotovi objava raziskave javnega mnenja oziroma ankete v času 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja, lahko uradna oseba organa, pristojnega za nadzor, z odločbo odredi odstranitev raziskave javnega mnenja oziroma ankete. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za kulturo.
(5) Inšpekcijski in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.
8. marec med nadzorniki nekako ni naveden
seveda lahko vsak prijavi kršitev, če jo opazi... ampak...
če sem prav razumel oni pravijo da bodo opravljali nepooblaščen nadzor... ne da se mi zdej iskat, ampak zihr mora bit kak člen kakega zakona tudi o tem
40. člen
(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, je pristojen inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen v primerih iz 5., 6. in prvega odstavka 7. člena tega zakona, ko je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, 8., 9. in 11. člena tega zakona, ko je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti, ter v delu določb 4., 14., 16., 18., 19., 22., 23., 29. in 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na financiranje, ko je pristojno računsko sodišče.
(2) Računsko sodišče izvaja nadzor v mejah pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.
(3) Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti lahko izrekajo globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izrečejo globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
(4) Če se pri nadzoru ugotovi objava raziskave javnega mnenja oziroma ankete v času 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja, lahko uradna oseba organa, pristojnega za nadzor, z odločbo odredi odstranitev raziskave javnega mnenja oziroma ankete. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za kulturo.
(5) Inšpekcijski in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.
To nalogo opravljajo ze 80 let.V nedeljo v cerkvah podtaknjenci?! Poglejte, kaj bo njihova naloga
Levičarski nevladniki bodo hodili po cerkvah in nadzorovali morebitne kršitve volilne zakonodaje.www.slovenskenovice.si
In ne samo ob volitvah.
Noben se ni niti dotaknil, se bom jaz. Članek je zaklenjen, zato v celoti:
Denacionalizacija: Nadškofiji Ljubljana 22,6 milijona evrov odškodnine
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. Zgolj zanj je skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi iztržila 22,6 milijona evrov.
DENACIONALIZACIJA
Tatjana Pihlar
28. april 2023 00:00
28. april 2023 21:14
Predviden čas branja: 5 min
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad) je v sredo Nadškofiji Ljubljana nakazal 5.016.714 evrov. S tem ji je dokončno poplačal dolg za denacionalizacijski odškodninski zahtevek, nanašajoč se na del gozdov in deloma tudi drugih zemljišč na območju Pokljuke in Mozirja. Samo ta odškodninski zahtevek je državo (brez pravdnih stroškov) stal rekordnih 22,6 milijona evrov. Doslej najvišja odškodnina za en zahtevek, ki jo je sklad izplačal Nadškofiji Ljubljana, je skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški znašala nekaj manj kot 21,4 milijona evrov, nanašala pa se je prav tako na denacionalizacijo dela pokljuških in mozirskih gozdov.
Velikodušni sodniki
Po zakonu o denacionalizaciji (ZDen) in tolmačenju sodišč odškodnina za nezmožnost uporabe odvzetega premoženja denacionalizacijskim upravičencem pripada od uveljavitve zakona, to je od 7. decembra 1991, do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja. Zamudne obresti, ki so bile od julija 2016 do konca lanskega leta osemodstotne, trenutno pa znašajo 10,5 odstotka, začnejo teči od dneva, ko je upnik zavezanca prvič pozval k plačilu odškodnine, vse do dneva izplačila.
Ljubljanska nadškofija je v denacionalizacijski zadevi, v kateri je na koncu iztržila uvodoma omenjenih 22,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti, odškodninsko tožbo zoper sklad vložila marca 2018. Škodo zaradi izgubljenega prihodka za čas, ko ni mogla prodajati lesa iz pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je dobila nazaj v skoraj četrt stoletja trajajočem denacionalizacijskem postopku, je najprej ovrednotila na dobrih 13,4 milijona evrov. Kasneje je odškodninski zahtevek še trikrat povišala: najprej na 15,6, potem na 18,9 in na koncu na skoraj 20 milijonov evrov (brez pripadajočih zamudnih obresti). To si je lahko privoščila zaradi velikodušne sodne prakse, ki denacionalizacijskim upravičencem odškodnine priznava v višini pričakovanega dohodka, ki bi ga nekdo morda ustvaril, če bi odvzeto premoženje dobil nazaj v razumnem času. Vlaganja v gozdove sodišč ne zanimajo, pri izračunu odškodnine pa upoštevajo trenutne tržne cene.
Odlično oplemeniteni denar
Ker je bil v odškodninskih pravdah, nanašajočih se na gozdove, praviloma neuspešen, od visokih zamudnih obresti pa imajo korist le denacionalizacijski upravičenci, jim je začel sklad leta 2016 izplačevati nesporne deleže odškodnin in zamudnih obresti. S tem so se nekoliko znižali izdatki, povezani z odškodninami. To je sklad storil tudi v primeru pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je Nadškofija Ljubljana dobila nazaj v letih od 2013 do 2016. Julija 2019 in nato še novembra lani ji je sklad nakazal 17,6 milijona evrov, v sredo pa še dodatnih pet milijonov. Zgolj ta denacionalizacijski odškodninski zahtevek je sklad stal 22.602.873,22 evra. Bi pa dal zanj še precej več denarja, če mu ne bi nadškofija predlagala poravnalne ponudbe. V sodni poravnavi sta se med drugim dogovorila, da bosta plačala vsak svoje pravdne stroške.
Denacionalizacijska upravičenka je s takšnim razpletom zagotovo zadovoljna, kajti na koncu je iztržila skoraj 9,2 milijona evrov več, kot je terjala pred petimi leti, ko je vložila odškodninsko tožbo. Denarja ne bi mogla nikjer bolje oplemeniti.
Izplačali skoraj 68 milijonov evrov odškodnin
Na kmetijskem skladu so nam pojasnili, da so denacionalizacijskim upravičencem doslej vrnili 163.638 hektarjev površin, od tega 53.879 hektarjev kmetijskih zemljišč, 94.870 hektarjev gozdov, 10 hektarjev vodnih zemljišč in 14.857 hektarjev neplodnih zemljišč. Trenutno sklad obravnava pet denacionalizacijskih zahtevkov za vračilo nadomestnih zemljišč in približno dvajset zahtevkov za vračilo v naravi. Koliko površin bodo še morali vrniti upravičencem, ne vedo, saj postopke v zvezi s tem vodijo upravne enote in sodišča.
Od leta 2003 je sklad denacionalizacijskim upravičencem zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov izplačal tudi skoraj 68 milijonov evrov odškodnin, zamudnih obresti in pravdnih stroškov, od tega dobrih 50 milijonov evrov samo Nadškofiji Ljubljana. Trenutno ima odprtih še devet sodnih zahtevkov v skupni vrednosti nekaj manj kot osem milijonov evrov (brez obresti in sodnih stroškov). Štiri odškodninske zahtevke, katerih vrednost glavnice je okoli 4,5 milijona evrov, so oddale fizične osebe, štiri Nadškofija Ljubljana (skupaj je približno 1,2 milijona evrov glavnice) in enega (približno 2,2 milijona evrov glavnice) agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik.
***
163.638 ha
površin je sklad doslej vrnil denacionalizacijskim upravičencem.
67.796.728,98 €
odškodnin in zamudnih obresti je sklad plačal zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
50.193.383,91 €
odškodnin in zamudnih obresti je Nadškofija Ljubljana doslej iztržila zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
22.602.873,22 €
znaša doslej najvišja izplačana odškodnina za en sam denacionalizacijski zahtevek.
Iskanje direktorja sklada – tretjič
Kmetijska ministrica Irena Šinko še vedno išče novega direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Od lanskega oktobra so bili objavljeni že trije javni razpisi. Na vse se je prijavil sedanji vršilec dolžnosti direktorja Aleš Tolar. Prva dva so razveljavili, odločitve o zadnjem še ni. Po razveljavitvi prvega razpisa so Tolarju vedejevstvo, ki ga opravlja od 26. novembra 2021, podaljšali do 25. maja letos. Na zadnji javni razpis, objavljen 3. aprila, so prispele štiri prijave. Poleg Tolarja jo je oddal tudi Ervin Kosi, namestnik generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – organa v sestavi kmetijskega ministrstva, ki ima v aktualni vladi pomembno besedo pri kadrovanju na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Denacionalizacija: Nadškofiji Ljubljana 22,6 milijona evrov odškodnine
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. Zgolj zanj je skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi iztržila 22,6 milijona evrov.
DENACIONALIZACIJA
Tatjana Pihlar
28. april 2023 00:00
28. april 2023 21:14
Predviden čas branja: 5 min
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad) je v sredo Nadškofiji Ljubljana nakazal 5.016.714 evrov. S tem ji je dokončno poplačal dolg za denacionalizacijski odškodninski zahtevek, nanašajoč se na del gozdov in deloma tudi drugih zemljišč na območju Pokljuke in Mozirja. Samo ta odškodninski zahtevek je državo (brez pravdnih stroškov) stal rekordnih 22,6 milijona evrov. Doslej najvišja odškodnina za en zahtevek, ki jo je sklad izplačal Nadškofiji Ljubljana, je skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški znašala nekaj manj kot 21,4 milijona evrov, nanašala pa se je prav tako na denacionalizacijo dela pokljuških in mozirskih gozdov.
Velikodušni sodniki
Po zakonu o denacionalizaciji (ZDen) in tolmačenju sodišč odškodnina za nezmožnost uporabe odvzetega premoženja denacionalizacijskim upravičencem pripada od uveljavitve zakona, to je od 7. decembra 1991, do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja. Zamudne obresti, ki so bile od julija 2016 do konca lanskega leta osemodstotne, trenutno pa znašajo 10,5 odstotka, začnejo teči od dneva, ko je upnik zavezanca prvič pozval k plačilu odškodnine, vse do dneva izplačila.
Ljubljanska nadškofija je v denacionalizacijski zadevi, v kateri je na koncu iztržila uvodoma omenjenih 22,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti, odškodninsko tožbo zoper sklad vložila marca 2018. Škodo zaradi izgubljenega prihodka za čas, ko ni mogla prodajati lesa iz pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je dobila nazaj v skoraj četrt stoletja trajajočem denacionalizacijskem postopku, je najprej ovrednotila na dobrih 13,4 milijona evrov. Kasneje je odškodninski zahtevek še trikrat povišala: najprej na 15,6, potem na 18,9 in na koncu na skoraj 20 milijonov evrov (brez pripadajočih zamudnih obresti). To si je lahko privoščila zaradi velikodušne sodne prakse, ki denacionalizacijskim upravičencem odškodnine priznava v višini pričakovanega dohodka, ki bi ga nekdo morda ustvaril, če bi odvzeto premoženje dobil nazaj v razumnem času. Vlaganja v gozdove sodišč ne zanimajo, pri izračunu odškodnine pa upoštevajo trenutne tržne cene.
Odlično oplemeniteni denar
Ker je bil v odškodninskih pravdah, nanašajočih se na gozdove, praviloma neuspešen, od visokih zamudnih obresti pa imajo korist le denacionalizacijski upravičenci, jim je začel sklad leta 2016 izplačevati nesporne deleže odškodnin in zamudnih obresti. S tem so se nekoliko znižali izdatki, povezani z odškodninami. To je sklad storil tudi v primeru pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je Nadškofija Ljubljana dobila nazaj v letih od 2013 do 2016. Julija 2019 in nato še novembra lani ji je sklad nakazal 17,6 milijona evrov, v sredo pa še dodatnih pet milijonov. Zgolj ta denacionalizacijski odškodninski zahtevek je sklad stal 22.602.873,22 evra. Bi pa dal zanj še precej več denarja, če mu ne bi nadškofija predlagala poravnalne ponudbe. V sodni poravnavi sta se med drugim dogovorila, da bosta plačala vsak svoje pravdne stroške.
Denacionalizacijska upravičenka je s takšnim razpletom zagotovo zadovoljna, kajti na koncu je iztržila skoraj 9,2 milijona evrov več, kot je terjala pred petimi leti, ko je vložila odškodninsko tožbo. Denarja ne bi mogla nikjer bolje oplemeniti.
Izplačali skoraj 68 milijonov evrov odškodnin
Na kmetijskem skladu so nam pojasnili, da so denacionalizacijskim upravičencem doslej vrnili 163.638 hektarjev površin, od tega 53.879 hektarjev kmetijskih zemljišč, 94.870 hektarjev gozdov, 10 hektarjev vodnih zemljišč in 14.857 hektarjev neplodnih zemljišč. Trenutno sklad obravnava pet denacionalizacijskih zahtevkov za vračilo nadomestnih zemljišč in približno dvajset zahtevkov za vračilo v naravi. Koliko površin bodo še morali vrniti upravičencem, ne vedo, saj postopke v zvezi s tem vodijo upravne enote in sodišča.
Od leta 2003 je sklad denacionalizacijskim upravičencem zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov izplačal tudi skoraj 68 milijonov evrov odškodnin, zamudnih obresti in pravdnih stroškov, od tega dobrih 50 milijonov evrov samo Nadškofiji Ljubljana. Trenutno ima odprtih še devet sodnih zahtevkov v skupni vrednosti nekaj manj kot osem milijonov evrov (brez obresti in sodnih stroškov). Štiri odškodninske zahtevke, katerih vrednost glavnice je okoli 4,5 milijona evrov, so oddale fizične osebe, štiri Nadškofija Ljubljana (skupaj je približno 1,2 milijona evrov glavnice) in enega (približno 2,2 milijona evrov glavnice) agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik.
***
163.638 ha
površin je sklad doslej vrnil denacionalizacijskim upravičencem.
67.796.728,98 €
odškodnin in zamudnih obresti je sklad plačal zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
50.193.383,91 €
odškodnin in zamudnih obresti je Nadškofija Ljubljana doslej iztržila zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
22.602.873,22 €
znaša doslej najvišja izplačana odškodnina za en sam denacionalizacijski zahtevek.
Iskanje direktorja sklada – tretjič
Kmetijska ministrica Irena Šinko še vedno išče novega direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Od lanskega oktobra so bili objavljeni že trije javni razpisi. Na vse se je prijavil sedanji vršilec dolžnosti direktorja Aleš Tolar. Prva dva so razveljavili, odločitve o zadnjem še ni. Po razveljavitvi prvega razpisa so Tolarju vedejevstvo, ki ga opravlja od 26. novembra 2021, podaljšali do 25. maja letos. Na zadnji javni razpis, objavljen 3. aprila, so prispele štiri prijave. Poleg Tolarja jo je oddal tudi Ervin Kosi, namestnik generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – organa v sestavi kmetijskega ministrstva, ki ima v aktualni vladi pomembno besedo pri kadrovanju na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
visek_izobrazbe
Guru
posledice bivšega čudovitega sistema