BIO-EKO?

sajkek · 17. jun 2014

ali je tale samsvoj kak kolesar, ker toliko "učenih" neumnosti že dolgo ne.

Ker ded je dejansko nas želel prepričat, da mleta kostna moka in ostale dodatki je super za kravo - plus, da najcenejša je paša, zato se jtudi vsi posložujejo. Tako zdaj pa nazaj na planet Zemljo.

alkoholik · 17. jun 2014

kostno-mesne moke že dolgo ni več v prehrani govedi vsaj v EU in razvitem svetu ne! ker je zadeva naredila preveč škode

drugače pa ja paša je najcenejša in najboljša oblika. vendar zahteva ogromno površino/gvž!

darjan · 17. jun 2014

Čudi me, kajti pri nas je ogromno površin, kaj sem nazadnje hodil po lepi naši

SamSvoj · 17. jun 2014

Kolesar te je naredil. Ali debatiraš na nekem nivoju ali pa si ... no "kolesar". Pa še on se drži nivoja

Kostna moka je v prehrani prežvekovalcev prepovedana že nekaj časa. In je nisem niti omenjal. Še kakšna "zemeljska"? Predvsem me pa znima kje vidiš neumnosti? Greva točko po točko?

alkoholik · 17. jun 2014

na hrvaškem je res slavonija velika + ravnica.

ampak še vedno je par pogojev + večji donos je če gor poseješ kakšno kulturo

pašniki so bolj primerni za v hribe... vendar tam je spet naklon težava za goved...

darjan · 17. jun 2014

Torej je ceneje, pri nas, da nekdo ki ima govedo za zakol, da na neki površini poseje koruzo, ki potem zmelje in s tem pita govedo, kot pa da bi imel travnik, pa bi se govedo samo paslo? To pa je malo krneke, potem pa ni čudno, da smo tam, kjer smo.

sajkek · 17. jun 2014

Argumneti za vola obit, dejstvo je da je paša dražja glede na donos, ker če bi bila najcenjša, bi živina povsod bila zunaj, tako pa... boh nedi. Traktor, nov,gasa, šisa, striži, šisa, kosi, siliraj, koruza, gasa, siliraj, šisa gasa, in to je to. To je ekonomska računica.

Kolesarju pa nimam kaj odgovarjat, ker zdaj je celo nekaj prepovedano, pa je soja, in ostali pripravki in, do naslednjič ko bodo to prepovedali itd. Da nam pa hrano živali in hrano za nas že krojijo multinacionalke je pa tudi jasno.

darjan · 17. jun 2014

Potem je problem subvencij in ostalih jajc?

alkoholik · 17. jun 2014

darjan težava je večplastna... a v bistvu je tako, da primer (hipotetično) na 1 ha lahko kvalitetno paseš npr 2 kravi. če bi posejal koruzo, kosil... bi imel krme za 5 krav...

ker pri pašniku ti živali naredijo tudi ogromno "škode". kar poglej kakšen intenzivni pašnik... ponavadi se ga stalno ograjuje in premika žival, da se en del lahko obnovi...

Pepe · 17. jun 2014

Problem wikipeija "znalcev" je v tem, da ne vedo par dejstev, ki jih pozna skoraj vsak osnovnošolec. Torej začnimo sajkek in darjan:
1. Normalna obremenitev z govedom na ha pašne površine? Jaz vem za konvencionalno kmetijstvo, vidna pa gotovo za eko kmetijstvo. Potem lahko gremo naprej.

SamSvoj · 17. jun 2014

Evolucija je naredila govedo kot prežvekovalca. To pomeni, da v prehrani potrebuje določen delež vlaknine, da se a) funkcija vampa sploh vzpostavi (v obdobju prehajanja z mleka na čvrsto hrano) in b) za pravilno delovanje vampa in celega prebavnega sistema v nadaljevanju življenja.
To, da so prežvekovalci prilagojeni na travo (vlaknine) je evolucijski dosežek v borbi za energijo. In čisto nič drugega. Če jim mi energijo dovajamo v vreči (kjer je še vedno načeloma naravna hrana) je to tehnološki dosežek. Zdaj, kaj je za kravo bolje je težko reči, ker (velika) večina govedi stori bridki konec veliko prej preden bi se pri njih pokazale "civilizacijske" bolezni. Se pa pojavijo te bolezni tudi za časa njihovega kratkega bivanja, če se z vrečo pretrirava. Ena od posledic je recimo acidoza vampa, ki pomeni manjše priraste mesa ali manj melka, oboje slabše kvalitete kot bi bilo normalno.
Kaj je boljše lahko dejansko sklepamo samo iz analize proizvodov, ki jih dobimo iz njih. In sploh ni dvoma, da je za nas daleč najbolši proizvod narejen na naravni paši. Težava (in to ne majhna) za nas je, da enostavno ni dovolj prostora, da bi na tak način prehranili vso govedo, ki bi potem prehranilo nas. Pa mogoče bi za Slovenijo in slovence to še šlo, ker pri nas je dejansko ogromno travnikov. Se pa tu pojavi razdrobljenost parcel in posestna struktura, kar večinoma onemogoča pašo, ki bi bila rentabilna. V ekonomiko pa raje ne bi šel...

Pepe · 17. jun 2014

Citat:
Uporabnik alkoholik pravi:pri BIO/eko lahko uporabljaš samo "naravne" preparate in škropiva! pri integriranem je pa določena količina škropljenja itd...

To seveda ni res. Pri eko vinogradništvu lahko uporabljaš denimo bakrove pripravke, kar ni nek "naravni" pripravek. Denimo, da priznamo, da je žveplo "naravni" pripravek, ker ga najdeš ob vulkanih.

SamSvoj · 17. jun 2014

Ni nujno, da je težava pri paši nizka obremenitev. S tehnološkega stališča imaš intezivne travnike, ki komot prenesejo tudi obremenitve preko 2 gvž ( to pomeni povprečno 3 - 5 glav živine različne starosti). Ampak potem se mora nujno uporabiti sistem čredink (to je tisto premikanje ograde). Pa ne zaradi prevelikega gaženja ampak preprosto zaradi intenzivne rabe travne ruše. To pomeni, da živina vedno pride na travo, ki je visoka 10 - 20 cm, ko je v fazi ko ima največ hranilnih snovi. Ampak pri tem sistemu odpadejo zelišča, ki pa dajejo mesu in mleku dodano kvaliteto, ki jo išče darjan.
Pri ekstenzivni paši pa imamo vse težave, ki jih omenjata s Pepetom. In pluse, ki jih išče darjan.

Ko pa govorimo o intenzivni obremenitvi površin (2,5 , 3 in več GVŽ) pa dejansko govorimo o pridelavi koruze. Ampak je treba vedeti, da govedo ne more živeti samo na koruzni silaži (višje omenjene acidoze, ampak ne zaradi kisle silaže, da se razumemo) nujno potrebuje tudi vlaknine iz trave/sena/travne silaže. V tej kombinaciji mora skoraj nujno biti seno. Sicer dejansko zasledujemo visokoenergetske obroke, ampak energetska gostota obroka mora biti v določenih mejah, drugače imamo v štali težave.

SamSvoj · 17. jun 2014

Seveda je res. Ko govrimo o bakrenih pripravkih govorimo o modri galici. To je mineral, ki je v naravi prisoten. Večinoma prav tako ob vulkanih ...
Dejstvo je, da so pleveli in škodljivci recimo obvladljivi mehansko, bolezni pa ne. In jih je potrebno zatirati s pripravki. Tudi v bio pridelavi.
Poleg tega je baker hranilo tako za rastline kot za človeka.Težava se pojavi, če ga je v tleh in rastlinah preveč ...

SamSvoj · 17. jun 2014

Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Potem je problem subvencij in ostalih jajc?

Ne sprašuješ pravega. Razen če bi rad kup floskul in populizmov.

Ne, težava ni v subvencijah.Čeprav subvencijski sistem ni idealen (ima kar nekaj anomalij, kot vse zadeve ki so odvisne od politike), bi bila cena pridelkov brez tega občutno višja.

Pepe · 17. jun 2014

Če moraš na travinju preživeti živino 12 mesecev na leto, v večini Slovenije ne boš shodil z 2 gvž/ha. Skoraj vsako leto nastopi sušno obdobje, da ne govorimo o tem, da moraš nekaj spraviti tudi za zimo.

SamSvoj · 17. jun 2014

Drži, govoril sem o intenzivnih travnikih. Pri nas pa je veliko, recimo temu ekstenzivnih travnikov, kjer brez podpore njive ne gre, ali pa imaš malo živali.
Hotel sem samo reči, da se da dobro gospodariti tudi izključno na travnikih. Tam kjer se to pač da, kar definitivno ni cela Slovenija.

alkoholik · 18. jun 2014

pepe baker je kar nekako "naraven" in pripravki tudi

če bi opazil moje narekovaje... ne smeš pa uporabljati čiste kemije!

za res intenzivni travnik (pašnik) da bi "sfolgal" take omejitve bi potreboval vsaj v naših koncih tudi namakalne sisteme... kar pa je nesmisel

drugače pa subvencije niso najbolj poštene ampak pač brez njih bi bila hrana mnogo dražja (Vsaj na določenih delih...)

keber · 18. jun 2014

Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Torej je ceneje, pri nas, da nekdo ki ima govedo za zakol, da na neki površini poseje koruzo, ki potem zmelje in s tem pita govedo, kot pa da bi imel travnik, pa bi se govedo samo paslo? To pa je malo krneke, potem pa ni čudno, da smo tam, kjer smo.

Ni nujno, da koruzo. Ko sem šel lani na Švedsko, sem opazil, da v severni Evropi na kmetijskih območjih praktično ni več normalnih travnikov, ampak so večinoma te parcele kar posejane le s travami, ki so primerne za intenzivno živinorejo. Tega na jugu še nisem videl kaj dosti.

SamSvoj · 19. jun 2014

Koruza je rastlina toplega podnebja. Za to, da naredi relativno dober pridelek (poznejši zrelostni razredi) potrebuje kar nekaj toplote (pozabil sem cifro, ampak mora biti v rangu par tisoč stopinj), tega pa severu ni na pretek.Trave so bolj prilagojene takemu podnebju in lahko krepko presežejo pridelke koruze, sploh če se dela intenzivno (gnojenje in pogosta košnja/paša).

BIO-EKO?

Guru

RudolF

Vulkanizer

Majstr

RudolF

Vulkanizer

Guru

Vulkanizer

RudolF

Guru

Majstr

Guru

Majstr

Majstr

Majstr

Guru

Majstr

RudolF

majski hrošč

Majstr

Podobne teme