Glede na to, da sem dvanajst let delal v uniformi na cesti, laho rečem, da se marsikaj videl in doživel. Da se postavim malo v bran mojim kolegom policistom in ekaterim tukaj vsaj poskusim razložit zakaj se ti pregoni dogajajo. Večina ima svoje mnjenje in ga pač ne bo spremenila, ampak ... žalim slučaj
Kdor ni vozil avtomobila na nujni vožnji - vožnja z sireno (reševalci, gasilci, policisti,...), ne ve kakšni so občutki, ko se oglasi sirena. V trenutku te preplavi adrenalin in pozabiš na vse okoli sebe. Takrat si samo ti in tvoj cilj (vožnja na intervencijo, pomoč kolegu, ali pa zasledovanje nekoga). Dokler tega ne počneš nekaj let, tega ne moreš obvladovat sam v sebi. Ne gre se za to, da bi se imeli za bogove (vsaj jaz ne), ker gre za čist psihofizično rekacijo telesa. ( "Ravno stres je tisti, ki povzroči povečano proizvajanje stresnih hormonov adrenalina in kortizola, ki žile, srce in mišice pripravita na reakcijo ter odziv z begom ali napadom."). Dogajalo se mi je, da sem se ob prihodu na "cilj" dregetal, tresle so se mi noge, da nazaj sploh vozit nisem mogel in podobno. In dokler tega ne počneš vsaj nekaj let, da bi se na to navadil, se težko obvladaš in si rečeš, da ni vredno, da bi zaradi tebe kdo umrl na cesti! In vsa razglabljanja o tem, kako bi mogel biti zakon napisat nimajo pomena. Zakaj pa se sploh spraviš lovit nekoga?! Težko rečem. Odločiš se, da boš nekoga ustavil, mu daš s tem možnost, da sam ustavi in v kolikor ne.... Se v trenutku odločiš in na polno za njim. Sirena laufa, adrenalin tudi in poti nazaj skor ni več!
