Seveda jih je izbiral, ne kvasi neumnosti. Plus tega je bila skoraj obvezna univerzitetna izobrazba.
Njegov naslednik je dr. Andrej Perko, tudi sam zdravljen odvisnik. Preberi kako njegovo knjigo, pa ti bo jasno.
Alkoholizem - zdravljenje
- Ustvarjalec teme Runo
- Začetni datum
Seveda jih je izbiral, ne kvasi neumnosti. Plus tega je bila skoraj obvezna univerzitetna izobrazba.
Njegov naslednik je dr. Andrej Perko, tudi sam zdravljen odvisnik. Preberi kako njegovo knjigo, pa ti bo jasno.
V premislek: tip iz moje okolice se ob ponudbi in siljenju alkohola odzove tako: ne hvala, sem ozdravljen alkoholik. In odnehajo prav vsi. Le seveda bedaki (prejsnji kolegi) ne. Zato pa jih je odpikal.
Oleander, kot sem napisal v enem izmed prejšnjih postov - mene recimo ni hotel sprejeti.
Miikech, točno tako. Če bi se mi kdo smejal, ker ne pijem alkohola, je zame isto, kot bi se mi smejal invalid, ker sam lahko hodim, on pa ne. Mogoče slaba primerjava, ampak tako je.
Če se nisi sposoben imeti dobro na fešti, brez da bi pil alkohol, si mentalni invalid, ki se ne znajde dobro v svoji koži. Tako ali tako 3/4 ljudi pije zato, da se jim odprejo ventili. To pa je problematično. Bodi, kar si in kakršen si prišel na svet. Kdor za svojo srečo potrebuje alkohol, nima vsega pospravljenega. In kdor za svojo srečo reskira izgubo izpita, povzročitev prometne nesreče, osmešenje pred prijatelji/sorodniki/sodelavci, ženo, otroke ... po moje ni zdrav. Pa tudi ženska ne, ki to tolerira.
Sine, še malo ... Še vedno je trezen (baje).
Miikech, točno tako. Če bi se mi kdo smejal, ker ne pijem alkohola, je zame isto, kot bi se mi smejal invalid, ker sam lahko hodim, on pa ne. Mogoče slaba primerjava, ampak tako je.
Če se nisi sposoben imeti dobro na fešti, brez da bi pil alkohol, si mentalni invalid, ki se ne znajde dobro v svoji koži. Tako ali tako 3/4 ljudi pije zato, da se jim odprejo ventili. To pa je problematično. Bodi, kar si in kakršen si prišel na svet. Kdor za svojo srečo potrebuje alkohol, nima vsega pospravljenega. In kdor za svojo srečo reskira izgubo izpita, povzročitev prometne nesreče, osmešenje pred prijatelji/sorodniki/sodelavci, ženo, otroke ... po moje ni zdrav. Pa tudi ženska ne, ki to tolerira.
Sine, še malo ... Še vedno je trezen (baje).
Poraja se mi vprašanje, komu, če sploh, kar koli povedati. Ko bo fant na zdravljenju, bomo s sorodniki praznovali moj rojstni dan. Z ženo že sedaj pripravljava izgovore na vprašanja, kje je, kako je, kje dela, je srečen ... Joj, kaj nam delajo tile otroci. Razmišljala sva, da bi rekla, da je šel na poslovno potovanje.
Mnenja?
Del ozdravljenja je tudi to da o težavi odkrito govoriš, tako alkoholik kot vsi njegovi bližnji.
Če že študirata kako bosta glumila gljivo pred sorodniki in kolegi potem naglumita še izgovore za takrat ko bodo ugotovili da sta glumila.
Če že študirata kako bosta glumila gljivo pred sorodniki in kolegi potem naglumita še izgovore za takrat ko bodo ugotovili da sta glumila.
Ah, če bi vedel, kakšno rivalstvo obstaja med našimi sorodniki ... Njegovi bratranci in sestrične imajo doktorate, dobre službe itd., on je pa zabredel ...
Najraje bi jim rekel:"Boli vas k***c, pač ni ga, če ga ni, ne sprašujte, ali pa vprašajte njega." Res ne bi rad mojemu bratu alkoholiku in ostali srenji, ki je trezna, patološka pa na druge načine (predvsem snobizem) razlagal, da se fant pri 29-ih zdravi zaradi alkoholizma. Sploh, ker vedo, kakšna je bila situacija z mano in kako "ponosen" sem na to, da ne pijem. Sedaj pa mi je življenje dobesedno stisnilo šamar.
Svetoval sem mu, naj tega ne obeša na velik zvon. Sam naj se odloči.
Najraje bi jim rekel:"Boli vas k***c, pač ni ga, če ga ni, ne sprašujte, ali pa vprašajte njega." Res ne bi rad mojemu bratu alkoholiku in ostali srenji, ki je trezna, patološka pa na druge načine (predvsem snobizem) razlagal, da se fant pri 29-ih zdravi zaradi alkoholizma. Sploh, ker vedo, kakšna je bila situacija z mano in kako "ponosen" sem na to, da ne pijem. Sedaj pa mi je življenje dobesedno stisnilo šamar.
Svetoval sem mu, naj tega ne obeša na velik zvon. Sam naj se odloči.
Tu nisi vazni vasi sorodniki niti noben drug, razen tvojega sina. Ce bo o zadevi odkrito govoril ter seveda sprosceno, je na dobri poti. Laganje in zakrivanje oci ne bo pripeljalo do uspeha.
Ne gre za laganje niti zakrivanje oči. Gre za prikrivanje resnice pred ljudmi, za katere menim, da ne rabijo vedeti vsega, kar se dogaja v moji družini. Če bo poba čez nekaj let "zdrav", in nihče ne bo vedel, kakšne probleme je imel - zakaj bi to vsem razkrival?
Sin bi raje videl, da ostane vse med nami. Baje je že povedal dvema dobrima prijateljema, in partnerici, ki ga podpirajo, ostalim pa za enkrat (dokler mogoče ne osvoji še kakega znanja) raje ne bo.
Bomo pa z ženo in njegovim dekletom vsak teden na Poljanskem nasipu. Mogoče se še kaj pametnega naučimo.
Sin bi raje videl, da ostane vse med nami. Baje je že povedal dvema dobrima prijateljema, in partnerici, ki ga podpirajo, ostalim pa za enkrat (dokler mogoče ne osvoji še kakega znanja) raje ne bo.
Bomo pa z ženo in njegovim dekletom vsak teden na Poljanskem nasipu. Mogoče se še kaj pametnega naučimo.
Nazadnje urejeno:
Prijatelje si vsak izbere sam, sorodnikov pač ne. Sorodniki niso nujno tvoji prijatelji in nobena dolžnost ni, da se z njimi družiš, jim odgovarjaš na klice, jim pomagaš, z njimi deliš svoje dobre ali slabe trenutke, itd...
Prej kot greš čez to fazo lažje ti je v življenju. Vsi smo bili najbrž že priča skupnih držinskih srečanj, kjer se vsi nasmihajo in trepljajo. Ko pa pride čas resnice ( pomoč pri delu ali financah, nasveti, dediščine, skrbi za starše itd) pa tvoji sorodniki postanejo sovražniki. Take ljudi jst odstranim iz življenja ob prvi priložnosti, ko prikažejo svoj pravi obraz. Mogoče je na trenutke težko, ker si rečeš, da nimaš pa res nobenega pravega bratranca, sestre, strica, ampak bolje živeti v miru kot z hinavci. Ko jih odstraniš iz življenja, jih tudi odrežeš od infomacij v zvezi s tvojo družino in to jih še bolj žre. Je pa za to potreben karakter, najverjetne podoben, kot to, da se odločiš za zdravljenje.
Prej kot greš čez to fazo lažje ti je v življenju. Vsi smo bili najbrž že priča skupnih držinskih srečanj, kjer se vsi nasmihajo in trepljajo. Ko pa pride čas resnice ( pomoč pri delu ali financah, nasveti, dediščine, skrbi za starše itd) pa tvoji sorodniki postanejo sovražniki. Take ljudi jst odstranim iz življenja ob prvi priložnosti, ko prikažejo svoj pravi obraz. Mogoče je na trenutke težko, ker si rečeš, da nimaš pa res nobenega pravega bratranca, sestre, strica, ampak bolje živeti v miru kot z hinavci. Ko jih odstraniš iz življenja, jih tudi odrežeš od infomacij v zvezi s tvojo družino in to jih še bolj žre. Je pa za to potreben karakter, najverjetne podoben, kot to, da se odločiš za zdravljenje.
Je pa vsaj njegova punca človek na mestu. To mi daje določeno upanje. Vidim, da ga ima rada, zato jo imam rad tudi jaz. Res jima privoščim vso srečo, rad bi bil vsaj nekaj let stari ata, preden me pokopljejo.
Poba ima diplomo v žepu. Lahko najde službo in nekaj ustvari v življenju (vsaj upam). Le trezen mora biti.
Poba ima diplomo v žepu. Lahko najde službo in nekaj ustvari v življenju (vsaj upam). Le trezen mora biti.
Sin je edino, kar imam. Če on umre, bodo jerbali sorodniki, jaz se bom pa celo večnost obračal v grobu. Tega nočem. Nočem, da bi si poba mislil, da zdravljenje ni za njega in bi si kdaj v prihodnosti zaradi tega kdaj sodil sam. Najbrž pretiravam, ampak človeka v "zrelih" letih obhajajo tudi tovrstne misli. Sploh, če pogledam sliko iz mojega 8. razreda - 18 nas je bilo, od tega so se 3 obesili, 1 se je ustrelil, veliko pa jih je pokojnih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.
Sem revček. Vedno sem bil in vedno bom. Sinu bi rad zapustil vsaj eno 100tko, pa kakšno stanovanje, njivo in hišo, delnico, da ne bo mislil, da je bil oče lenuh in zapravljivec ter da si bo kdaj lahko mogoče privoščil nekaj, za kar bi moral trdo garati. Me je pa strah.
Nazadnje urejeno:
Sem revček. Vedno sem bil in vedno bom. Sinu bi rad zapustil vsaj eno 100tko, pa kakšno stanovanje, njivo in hišo, delnico, da ne bo mislil, da je bil oče lenuh in zapravljivec ter da si bo kdaj lahko mogoče privoščil nekaj, za kar bi moral trdo garati. Me je pa strah.
Nisi revček! Izbij si to iz glave! Ti si to bitko dobil, zdaj pa bosta s sinom (pa s sorodniki al' pa brez) dobila njegovo. In zmagala! Največ, kar mu lahko zapustiš, je to, da verjameš v njega! Da je borec, da hoče zmagat! Ostalo, kar mu hočeš zapustit je krasno, ampak, ne tako pomembno kot to, da si z njim...
Za fejkat nekaj kar nisi maš alter, instagram, fb, tinder....V RL pa nekoga, pred katerim se moraš delat da si lepši kot v resnici pa naj bo žlahta, 'prijatelj' ali znanec pač odjebeš, oziroma se ne trudiš ohranjat stik z njim in potem odpade sam od sebe. Saj ne trdim da je treba karkoli na grdo in na silo, samo ne vem zakaj bi se mučil in izgubljal energijo z njimi.
Odvisno, kakšen ti človeka si. Eni lažje povedo kako bolj osebno stvar, eni jo morajo povedati, eni pa raje ne povedo.
Spadam med zadnje, zato bi sorodnikom rekel, da ima sin svoje življenje in svoje zadeve in ga zato ni.
Končni rezultat je enak. Slej ko prej bodo nekako zvedeli in samo njihov problem je, kako bodo to sprejeli.
Spadam med zadnje, zato bi sorodnikom rekel, da ima sin svoje življenje in svoje zadeve in ga zato ni.
Končni rezultat je enak. Slej ko prej bodo nekako zvedeli in samo njihov problem je, kako bodo to sprejeli.
