Alkoholizem - zdravljenje
- Ustvarjalec teme Runo
- Začetni datum
Želim mu srečo in uspeh pri zdravljenju. Če se je sam odločil, bo uspel.
Zakaj tako mislim? Oče je bil alkoholik. Živel je na kmetih, tam je bilo nekaj najbolj normalnega, da se je za žejo pil mošt (sadjevec). Potem je v srednji šoli začel trenirati atletiko, bil občinski prvak...skratka, po tekmi se je proslavljalo.... v glavnem... dokaj domač je bil z alkoholom. Ko sta se z mamo poročila, sta gradila hišo in seveda...pitje, pitje..po končanem delu. Dokler se nista 1976 sprla na žive in mrtve, pa se je začel zdraviti. Ampak..to je bil Rugljev sistem zdravljenja, nekako pod prisilo... Po ponedeljkih so bili sestanki, triurni , kjer je lokalni zdravnik predaval... Alkohol stran, cigarete stran, kavo stran...vsak vikend z družino v gore, sprehod.. Se je držal par let, potem pa spet začel ostajati v službi, ''veliko dela'', vedno je imel v žepu Pepermint bombone... Seveda, da prikrije vonj pijače... Potem pa vedno bolj in bolj.. dokler ni enkrat videl bele miši, slone, ki so plesali po kuhinji... totalka... Je šel naslednji dan k zdravniuku po napotnico za v Vojnik. Itak mu nihče ni verjel, od domačih, da misli resno. Ko je prišel tisti dan odhoda na zdravljenje, je spil pivo in rekel ''ta pir je zadnji'' in šel. To je bilo maja 2002. Od takrat (zdravljenje je trajalo pol leta, če se ne motim), se alkohola niti dotaknil ni. Niti ni imel želje po njem, čeprav so drugi pili zraven. Ja, saj pravim, volja mora biti.
Zakaj tako mislim? Oče je bil alkoholik. Živel je na kmetih, tam je bilo nekaj najbolj normalnega, da se je za žejo pil mošt (sadjevec). Potem je v srednji šoli začel trenirati atletiko, bil občinski prvak...skratka, po tekmi se je proslavljalo.... v glavnem... dokaj domač je bil z alkoholom. Ko sta se z mamo poročila, sta gradila hišo in seveda...pitje, pitje..po končanem delu. Dokler se nista 1976 sprla na žive in mrtve, pa se je začel zdraviti. Ampak..to je bil Rugljev sistem zdravljenja, nekako pod prisilo... Po ponedeljkih so bili sestanki, triurni , kjer je lokalni zdravnik predaval... Alkohol stran, cigarete stran, kavo stran...vsak vikend z družino v gore, sprehod.. Se je držal par let, potem pa spet začel ostajati v službi, ''veliko dela'', vedno je imel v žepu Pepermint bombone... Seveda, da prikrije vonj pijače... Potem pa vedno bolj in bolj.. dokler ni enkrat videl bele miši, slone, ki so plesali po kuhinji... totalka... Je šel naslednji dan k zdravniuku po napotnico za v Vojnik. Itak mu nihče ni verjel, od domačih, da misli resno. Ko je prišel tisti dan odhoda na zdravljenje, je spil pivo in rekel ''ta pir je zadnji'' in šel. To je bilo maja 2002. Od takrat (zdravljenje je trajalo pol leta, če se ne motim), se alkohola niti dotaknil ni. Niti ni imel želje po njem, čeprav so drugi pili zraven. Ja, saj pravim, volja mora biti.
visek_izobrazbe
Guru
eno vprašanje....a je pri vas mošt isto kot sadjevec? ker pri nas je sadjevec žganje narejeno iz mešanega sadja, mošt pa mlado vino. Za žejo se je pa pilo špricerje, tj. voda, oz. minerlana voda (npr radenska) + vino, skupaj zmešano (pa po želji, lahk pol pol, lahk več radenske, manj vina in obratno)
Ja... na Koroškem je mošt.. stisnjeno sadje (jabolka, hruške... No večinoma bobovc in lesnike), ne oni mošt iz grozdja, zato sem napisal sadjevec (ne uporabljamo sicer tega izraza). Tropine, ki ostanejo od prešanja mošta, iz njih se pa kuha šnops. Ni važno, japke, hruške... šnops je šnops.
Ja, je Hanzi prav sklepal, toukuc.
Ja, je Hanzi prav sklepal, toukuc.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Mošt je do sv. Martina, 10. novembra. Od takrat naprej je vino.
Seveda pa imajo vasi po področjih razne svoje oordnunge. Toukuc npr. naj bi bil pri nas jabolčnik iz bobovca in lesnik. Bolj je hruševc, bolj zadane.
Itd.
Tri leta star hrušovc - tisti šele zadane ! Če nimaš rostfrej gat, pojdi raje stran. In to one, iz 1.4539.
Seveda pa imajo vasi po področjih razne svoje oordnunge. Toukuc npr. naj bi bil pri nas jabolčnik iz bobovca in lesnik. Bolj je hruševc, bolj zadane.
Itd.Tri leta star hrušovc - tisti šele zadane ! Če nimaš rostfrej gat, pojdi raje stran. In to one, iz 1.4539.
Enkrat smo šli kolesariti po enih rovtah, pa naletimo na ene izletnike s pletenko mošta... a si nor, nobenemu se ni ljubilo več pritiskati pedal... Pa da ne skrenemo preveč s teme... V službi imamo enega sodelavca... no, glede pijančevanja in zdravlhjenja gre firma dokaj na roko, če se hoče kdo iti zdraviti... ga podpira v tem. V glavnem, en se je odločil iti na zdravljenje. Pride po parih dneh nazaj, je rekel da to ni za njega. Vstajanje zgodaj, telovadba, zajtrk, predavanja... je mislil, da bo šel samo ležati v Vojnik. Zdaj je v penziji, pil pa v službi tudi ni več... Drugi je pa šel na operacijo za kolke, potem pa nadaljeval v Vojnik... mu nihče ni verjel, da bo zmogel. Zdaj je že skoraj dve leti brez alka. Ozdravljen, ima voljo. Tudi, če kdo poleg njega pije, ga ne moti ali odbija. Sem mu enkrat spontano dal roko ''Ej, ded -svaka čast''
Malo berem tuje forume na to debato. V zadnjem času predvsem rubriko glede družine in življenja z alkoholikom. Ena ženska je lepo napisala:
"Vedno sem mislila, da je alkoholik nek kmet, ki požre celo gajbo v svojem tovornjaku. V čem je pa moj mož drugačen, če spije cel Whiskey v svojem novem Mercedesu? Pa še doktorat ima. Služi 200.000+ letno. Ko je trezen, je perfekten. Ko je pa pijan (kar je, bolj kot ne vsak dan), je pa vse narobe. VSE!"
Tu enostavno ni racionalne razlage. Ni logike. Gre za hudo, kronično bolezen. Poleg njega trpijo žena, otroci, okolica, nedolžni ... In samo pri nas je potencialnih 200.000 komadov. Kaj šele v npr. 200x večji USA.
Pa je ena pisala, da bo tisto noč žal poskušala prespati v banji, zaklenjena, s telefonom v roki, v primeru, če bi hotel vdreti. Pa druga, da jo je počil pred njenimi starši. Tretja, da je odvlekel psa in bejzbol palico v gozd.
Pri nas pa vsake toliko beremo kakšen umor s sekiro (ker je že aktualno).
Toliko ene blaznosti, izkrivljenih odnosov, defektnih osebnosti, neprimerne vzgoje, morbidno obnašanje ... Pa se mogoče navzven sploh ne pozna. To je res ena težka, težka tragedija!
"Vedno sem mislila, da je alkoholik nek kmet, ki požre celo gajbo v svojem tovornjaku. V čem je pa moj mož drugačen, če spije cel Whiskey v svojem novem Mercedesu? Pa še doktorat ima. Služi 200.000+ letno. Ko je trezen, je perfekten. Ko je pa pijan (kar je, bolj kot ne vsak dan), je pa vse narobe. VSE!"
Tu enostavno ni racionalne razlage. Ni logike. Gre za hudo, kronično bolezen. Poleg njega trpijo žena, otroci, okolica, nedolžni ... In samo pri nas je potencialnih 200.000 komadov. Kaj šele v npr. 200x večji USA.
Pa je ena pisala, da bo tisto noč žal poskušala prespati v banji, zaklenjena, s telefonom v roki, v primeru, če bi hotel vdreti. Pa druga, da jo je počil pred njenimi starši. Tretja, da je odvlekel psa in bejzbol palico v gozd.
Pri nas pa vsake toliko beremo kakšen umor s sekiro (ker je že aktualno).
Toliko ene blaznosti, izkrivljenih odnosov, defektnih osebnosti, neprimerne vzgoje, morbidno obnašanje ... Pa se mogoče navzven sploh ne pozna. To je res ena težka, težka tragedija!
Nazadnje urejeno:
Šele dans sem naletel na to temo in morm priznat, se me je dotaknila. Verjetno je vsak med nami že občutil posledice alkoholizma - na direten ali indirekten način. Sam sem menja, da je alkoholizem posledica neke globoke (zakopane) bolečine. In da se je težko (skoraj nemogoče) ozdravit ne da bi se soočil s to bolečino.
Me je kr mal strah vprašat - Kako gre pa sinu?
Me je kr mal strah vprašat - Kako gre pa sinu?
Meni je pa neverjetno kako se vedno najde neko opravičilo za pijance. Žalost, veselje, skrbi, žena, sodelavci, družba vsi so krivi samo pijanec skoraj nikoli.
Neverjetno kako je naša družba blaga do obsojanja alkohola in pijancev, skoraj vedno je to olajševalna okoliščina in ne obratno.
Lep pozdrav.
Neverjetno kako je naša družba blaga do obsojanja alkohola in pijancev, skoraj vedno je to olajševalna okoliščina in ne obratno.
Lep pozdrav.
Po mojem je alkoholizem bolezen. Vsak je sam zanjo prav toliko kriv kot si kriv, če se okužiš s korono. Če si pazljiv kako se obnašaš, kaj počneš, kam greš , se boš tako z alkoholom kot z virusom težko okužil. Če imaš sicer dobre gene in zdrav način življenja, se boš obeh bolezni relativno zlahka znebil oziroma jih sploh ne boš dobil. Seveda so stvari pri alkoholizmu precej bolje razdelane kot pri novem virusu. Kaj deluje in kaj ne. Po drugi strani je sodobna medicina vseeno precej šibkejša pri psihičnih boleznih kot denimo pri mehaniki telesa.
Mogoče je koronavirus prehud primer, potem si pa zamislite hiv. Kar se tiče, kako se ga nalesti. Ozdraviti se ga je precej težje ne glede ne gene. S tega stališča je koronavirus bolj primeren, ker ga večina dokaj enostavno preboli, tako kot velik delež prebivalstva lahko pije alkohol do meje, ki si jo postavijo, nekateri pa tega niso sposobni.
Genetika je pri alkoholizmu pomembna. Od nekdaj so obstajale družbe (po večini dedov), ki so ga redno cukale skupaj, alkoholiki pa so postali samo nekateri med njimi. Kdo je sploh alkoholik za mene? To ni tisti, ki je pijan, temveč tisti, ki išče priliko, da redno nekako pride do alkohola. Obstaja še en tip zasvojenca, ki sicer ne pije redno, kadar pa pije, pa ne more nehati in se naceja praktično do nezavesti. Tak je bil en moj prijatelj. Mogoče dvakrat na leto smo šli po službi ven, spili smo mogoče nekaj preveč, potem pa smo si ostali zrihtali dostavo na dom, on pa je zabluzil še za par dni. V čem je bila razlika, če smo prej vsi enako spili? Verjetno genetika. Nobena domača "nesreča" ali kak drug razlog. Pozneje je dal skozi zdravljenje in je kakih 20 let že v redu.
Saj vem, da je to brezveze pisati, ker ima večina na alterju eno drugo precej resno bolezen, ki bi jo imenovali "nezmožnost sprejemanja drugega mnenja".
Genetika je pri alkoholizmu pomembna. Od nekdaj so obstajale družbe (po večini dedov), ki so ga redno cukale skupaj, alkoholiki pa so postali samo nekateri med njimi. Kdo je sploh alkoholik za mene? To ni tisti, ki je pijan, temveč tisti, ki išče priliko, da redno nekako pride do alkohola. Obstaja še en tip zasvojenca, ki sicer ne pije redno, kadar pa pije, pa ne more nehati in se naceja praktično do nezavesti. Tak je bil en moj prijatelj. Mogoče dvakrat na leto smo šli po službi ven, spili smo mogoče nekaj preveč, potem pa smo si ostali zrihtali dostavo na dom, on pa je zabluzil še za par dni. V čem je bila razlika, če smo prej vsi enako spili? Verjetno genetika. Nobena domača "nesreča" ali kak drug razlog. Pozneje je dal skozi zdravljenje in je kakih 20 let že v redu.
Saj vem, da je to brezveze pisati, ker ima večina na alterju eno drugo precej resno bolezen, ki bi jo imenovali "nezmožnost sprejemanja drugega mnenja".
