ksz
Za Norveško nimam konkretnih informacij, lahko pa povem za Švedsko in Dansko, kako je za tujce.
Jezik: Na Švedskem je pogoj za zaposlitev znanje švedščine. Kjerkoli. Malce so popustljivi le pri deficitarnih poklicih in v mednarodih korporacijah. Na Danskem so glede jezika bolj prilagodljivi. V privat sektorju načeloma ne pričakujejo, da boš takoj znal dansko, razen če delaš s strankami. Prav tako imajo na Danskem zastonj tečaje danščine za priseljence. Je pa švedščina za večino lažja za se naučiti.
Stroški življenja: Danska je na splošno dražja kot Švedska. Imeti avto na Danskem je luksuz. Zaradi visokih davkov na avtomobile so cene avtov za 2 do 2,5-krat višje kot pri nas. Avto ranga 20k€ pri nas je gor 40-50k€. Letna registracija za mali jajček je 2k€. Čim prijaviš bivališče (pogoj za zaposlitev oz. se brez bivališča delodajalci niti ne bodo pogovarjali s tabo), moraš registrirati avto tam. Na slovenske tablice se lahko voziš največ 3 mesece (kolikor časa si lahko tam kot turist) oz. dokler ne prijaviš bivališča.
Catch 22: Dokler nimaš dela, boš težko našel najemodajalca, ki ti bo pripravljen oddati stanovanje. Dokler nimaš stanovanja pa ne moreš prijaviti bivališča in se zaposliti. Zato je dobro, če poznaš koga gor, da te priporoči najemodajalcu ali ti gre za garanta.
Do 6 mesecev po prijavi bivališča imaš lahko status iskalca zaposlitve. V tem času ti pripada večina socialnih pravic kot ostalim prebivalcem, tudi če nisi zaposlen. Edino dokazati moraš, da imaš dovolj denarja za preživljanje v tem času (prihranki, renta, ...). Če v 6 mesecih ne dobiš dela, ti ne podaljšajo dovoljenja za bivanje. Izjema je, če lahko dokažeš, da imaš druge vire prihodkov (podjetje v tujini, renta iz naslova premoženja, itd.).
Delo: Danska ima zelo liberalno delovno zakonodajo. Zelo enostavno zaposlovanje in odpuščanje. Imajo pa po drugi strani močne sindikate ter socialo. Sindikati imajo tudi nekakšno vlogo našega zavoda za zaposlovanje - med zaposlitvijo plačuješ sindikatu prispevek za brezposelnost, ko (če) ostaneš brez dela pa iz tega naslova dobivaš nadomestilo za brezposelnost. Višina slednjega je sicer odvisna od tega v katerem sindikatu si, ampak načeloma dobiš približno minimalno plačo. Klasičnega zavoda za zaposlovanje, ki bi brezposelnim iskal delo pri njih ni. Delo si iščeš izključno sam ter s pomočjo zaposlitvenih agencij (Adecco, Manpower, itd.).
Problem iskanja dela za tujca: Dokler ne živiš gor, se nihče s tabo ne bo niti pogovarjal. Izjema so deficitarni poklici, ali če si res vrhunski strokovnjak na določenem področju. Zato ker si tujec, ne bodo nič bolj prizanesljivi s tabo, kvečjemu se boš moral še bolj izkazati.
Družabno življenje: Danci so zelo zaprti, zadržani in nezaupljivi do tujcev. V Copenhagnu tega sicer ne občutiš, čim greš na podeželje med klene Larse in Birgitte pa si kot "Romun" v idilični kleno-slovenski gorenjski vasici. Na Švedskem je glede tega bolje, saj je v državi tudi izven večjih mest veliko tujcev. Je pa posledično več kriminala in v mestih imaš ghetto style soseske. China town, Arabia town, Romania town, Poland town, ...
All and all, največ je IMO odvisno od tega, ali greš v Skandinavijo kot visokoizobražen specializiran kader, ali kot hitro zamenljiv delavec. Kot prvemu ti bo super, tudi z domačini boš prej ali slej navezal dobre stike. Kot delavec (ne le fizični, tudi npr. medicinske sestre, negovalke, itd.) boš po vsej verjetnosti vedno tujec. Čefur, če se slikovito izrazim.
Sam sem bil nekajkrat na Danskem in na Švedskem in raziskoval možnosti za zaposlitev in življenje tam. Čeprav sta mi obe državi zelo všeč in kulturno zelo blizu, se na koncu nisem odločil za odločilni korak. En razlog je ta, da nimam dovolj cojones, da bi šel na vse ali nič oz. tukaj pustil vse in šel drugam brez garancije, da mi bo uspelo; drug razlog pa ta, da bi bil gor ne glede na vse vedno "čefur". Mogoče, če tukaj ne bi imel nič in ne bi imel kaj izgubiti ... tako pa sem osebno raje prvak tretje lige kot luzer v prvi ligi.
Mogoče z vsem skupaj nisem nič pomagal - ali pa tudi. Nenazadnje, ko človek razmišlja o selitvi, so finance (delo, stanovanje, hrana, avto) na koncu samo eden od mnogih faktorjev.