Življenje na norveškem... razmišljam o selitvi tja
- Ustvarjalec teme Scorp84
- Začetni datum
ksz
Za Norveško nimam konkretnih informacij, lahko pa povem za Švedsko in Dansko, kako je za tujce.
Jezik: Na Švedskem je pogoj za zaposlitev znanje švedščine. Kjerkoli. Malce so popustljivi le pri deficitarnih poklicih in v mednarodih korporacijah. Na Danskem so glede jezika bolj prilagodljivi. V privat sektorju načeloma ne pričakujejo, da boš takoj znal dansko, razen če delaš s strankami. Prav tako imajo na Danskem zastonj tečaje danščine za priseljence. Je pa švedščina za večino lažja za se naučiti.
Stroški življenja: Danska je na splošno dražja kot Švedska. Imeti avto na Danskem je luksuz. Zaradi visokih davkov na avtomobile so cene avtov za 2 do 2,5-krat višje kot pri nas. Avto ranga 20k€ pri nas je gor 40-50k€. Letna registracija za mali jajček je 2k€. Čim prijaviš bivališče (pogoj za zaposlitev oz. se brez bivališča delodajalci niti ne bodo pogovarjali s tabo), moraš registrirati avto tam. Na slovenske tablice se lahko voziš največ 3 mesece (kolikor časa si lahko tam kot turist) oz. dokler ne prijaviš bivališča.
Catch 22: Dokler nimaš dela, boš težko našel najemodajalca, ki ti bo pripravljen oddati stanovanje. Dokler nimaš stanovanja pa ne moreš prijaviti bivališča in se zaposliti. Zato je dobro, če poznaš koga gor, da te priporoči najemodajalcu ali ti gre za garanta.
Do 6 mesecev po prijavi bivališča imaš lahko status iskalca zaposlitve. V tem času ti pripada večina socialnih pravic kot ostalim prebivalcem, tudi če nisi zaposlen. Edino dokazati moraš, da imaš dovolj denarja za preživljanje v tem času (prihranki, renta, ...). Če v 6 mesecih ne dobiš dela, ti ne podaljšajo dovoljenja za bivanje. Izjema je, če lahko dokažeš, da imaš druge vire prihodkov (podjetje v tujini, renta iz naslova premoženja, itd.).
Delo: Danska ima zelo liberalno delovno zakonodajo. Zelo enostavno zaposlovanje in odpuščanje. Imajo pa po drugi strani močne sindikate ter socialo. Sindikati imajo tudi nekakšno vlogo našega zavoda za zaposlovanje - med zaposlitvijo plačuješ sindikatu prispevek za brezposelnost, ko (če) ostaneš brez dela pa iz tega naslova dobivaš nadomestilo za brezposelnost. Višina slednjega je sicer odvisna od tega v katerem sindikatu si, ampak načeloma dobiš približno minimalno plačo. Klasičnega zavoda za zaposlovanje, ki bi brezposelnim iskal delo pri njih ni. Delo si iščeš izključno sam ter s pomočjo zaposlitvenih agencij (Adecco, Manpower, itd.).
Problem iskanja dela za tujca: Dokler ne živiš gor, se nihče s tabo ne bo niti pogovarjal. Izjema so deficitarni poklici, ali če si res vrhunski strokovnjak na določenem področju. Zato ker si tujec, ne bodo nič bolj prizanesljivi s tabo, kvečjemu se boš moral še bolj izkazati.
Družabno življenje: Danci so zelo zaprti, zadržani in nezaupljivi do tujcev. V Copenhagnu tega sicer ne občutiš, čim greš na podeželje med klene Larse in Birgitte pa si kot "Romun" v idilični kleno-slovenski gorenjski vasici. Na Švedskem je glede tega bolje, saj je v državi tudi izven večjih mest veliko tujcev. Je pa posledično več kriminala in v mestih imaš ghetto style soseske. China town, Arabia town, Romania town, Poland town, ...
All and all, največ je IMO odvisno od tega, ali greš v Skandinavijo kot visokoizobražen specializiran kader, ali kot hitro zamenljiv delavec. Kot prvemu ti bo super, tudi z domačini boš prej ali slej navezal dobre stike. Kot delavec (ne le fizični, tudi npr. medicinske sestre, negovalke, itd.) boš po vsej verjetnosti vedno tujec. Čefur, če se slikovito izrazim.
Sam sem bil nekajkrat na Danskem in na Švedskem in raziskoval možnosti za zaposlitev in življenje tam. Čeprav sta mi obe državi zelo všeč in kulturno zelo blizu, se na koncu nisem odločil za odločilni korak. En razlog je ta, da nimam dovolj cojones, da bi šel na vse ali nič oz. tukaj pustil vse in šel drugam brez garancije, da mi bo uspelo; drug razlog pa ta, da bi bil gor ne glede na vse vedno "čefur". Mogoče, če tukaj ne bi imel nič in ne bi imel kaj izgubiti ... tako pa sem osebno raje prvak tretje lige kot luzer v prvi ligi.
Mogoče z vsem skupaj nisem nič pomagal - ali pa tudi. Nenazadnje, ko človek razmišlja o selitvi, so finance (delo, stanovanje, hrana, avto) na koncu samo eden od mnogih faktorjev.
Za Norveško nimam konkretnih informacij, lahko pa povem za Švedsko in Dansko, kako je za tujce.
Jezik: Na Švedskem je pogoj za zaposlitev znanje švedščine. Kjerkoli. Malce so popustljivi le pri deficitarnih poklicih in v mednarodih korporacijah. Na Danskem so glede jezika bolj prilagodljivi. V privat sektorju načeloma ne pričakujejo, da boš takoj znal dansko, razen če delaš s strankami. Prav tako imajo na Danskem zastonj tečaje danščine za priseljence. Je pa švedščina za večino lažja za se naučiti.
Stroški življenja: Danska je na splošno dražja kot Švedska. Imeti avto na Danskem je luksuz. Zaradi visokih davkov na avtomobile so cene avtov za 2 do 2,5-krat višje kot pri nas. Avto ranga 20k€ pri nas je gor 40-50k€. Letna registracija za mali jajček je 2k€. Čim prijaviš bivališče (pogoj za zaposlitev oz. se brez bivališča delodajalci niti ne bodo pogovarjali s tabo), moraš registrirati avto tam. Na slovenske tablice se lahko voziš največ 3 mesece (kolikor časa si lahko tam kot turist) oz. dokler ne prijaviš bivališča.
Catch 22: Dokler nimaš dela, boš težko našel najemodajalca, ki ti bo pripravljen oddati stanovanje. Dokler nimaš stanovanja pa ne moreš prijaviti bivališča in se zaposliti. Zato je dobro, če poznaš koga gor, da te priporoči najemodajalcu ali ti gre za garanta.
Do 6 mesecev po prijavi bivališča imaš lahko status iskalca zaposlitve. V tem času ti pripada večina socialnih pravic kot ostalim prebivalcem, tudi če nisi zaposlen. Edino dokazati moraš, da imaš dovolj denarja za preživljanje v tem času (prihranki, renta, ...). Če v 6 mesecih ne dobiš dela, ti ne podaljšajo dovoljenja za bivanje. Izjema je, če lahko dokažeš, da imaš druge vire prihodkov (podjetje v tujini, renta iz naslova premoženja, itd.).
Delo: Danska ima zelo liberalno delovno zakonodajo. Zelo enostavno zaposlovanje in odpuščanje. Imajo pa po drugi strani močne sindikate ter socialo. Sindikati imajo tudi nekakšno vlogo našega zavoda za zaposlovanje - med zaposlitvijo plačuješ sindikatu prispevek za brezposelnost, ko (če) ostaneš brez dela pa iz tega naslova dobivaš nadomestilo za brezposelnost. Višina slednjega je sicer odvisna od tega v katerem sindikatu si, ampak načeloma dobiš približno minimalno plačo. Klasičnega zavoda za zaposlovanje, ki bi brezposelnim iskal delo pri njih ni. Delo si iščeš izključno sam ter s pomočjo zaposlitvenih agencij (Adecco, Manpower, itd.).
Problem iskanja dela za tujca: Dokler ne živiš gor, se nihče s tabo ne bo niti pogovarjal. Izjema so deficitarni poklici, ali če si res vrhunski strokovnjak na določenem področju. Zato ker si tujec, ne bodo nič bolj prizanesljivi s tabo, kvečjemu se boš moral še bolj izkazati.
Družabno življenje: Danci so zelo zaprti, zadržani in nezaupljivi do tujcev. V Copenhagnu tega sicer ne občutiš, čim greš na podeželje med klene Larse in Birgitte pa si kot "Romun" v idilični kleno-slovenski gorenjski vasici. Na Švedskem je glede tega bolje, saj je v državi tudi izven večjih mest veliko tujcev. Je pa posledično več kriminala in v mestih imaš ghetto style soseske. China town, Arabia town, Romania town, Poland town, ...
All and all, največ je IMO odvisno od tega, ali greš v Skandinavijo kot visokoizobražen specializiran kader, ali kot hitro zamenljiv delavec. Kot prvemu ti bo super, tudi z domačini boš prej ali slej navezal dobre stike. Kot delavec (ne le fizični, tudi npr. medicinske sestre, negovalke, itd.) boš po vsej verjetnosti vedno tujec. Čefur, če se slikovito izrazim.
Sam sem bil nekajkrat na Danskem in na Švedskem in raziskoval možnosti za zaposlitev in življenje tam. Čeprav sta mi obe državi zelo všeč in kulturno zelo blizu, se na koncu nisem odločil za odločilni korak. En razlog je ta, da nimam dovolj cojones, da bi šel na vse ali nič oz. tukaj pustil vse in šel drugam brez garancije, da mi bo uspelo; drug razlog pa ta, da bi bil gor ne glede na vse vedno "čefur". Mogoče, če tukaj ne bi imel nič in ne bi imel kaj izgubiti ... tako pa sem osebno raje prvak tretje lige kot luzer v prvi ligi.
Mogoče z vsem skupaj nisem nič pomagal - ali pa tudi. Nenazadnje, ko človek razmišlja o selitvi, so finance (delo, stanovanje, hrana, avto) na koncu samo eden od mnogih faktorjev.
Ksz... Zakaj imam občutek, da večina folka ki se želi preselit vidi samo znesek minimalne plače, mogoče še fleta... Tisti pred mano je lepo napisal večino aspektov...
Tudi blogi so ponavadi napisani olepševalno, le kdo je še napisal da je naredil kardinalni zajeb? Tisti, ki pa so stručkoti in jih same firme rekrutirajo pa se ponavadi ne rabijo ukvarjati z zadevami kot so stanovanje, selitev, višina plače, zdravstveno zavarovanje... Mogoče jezik, pa socialno življenje (pa še tu ti na začetku pomagajo da se počutiš čim bolj sproščeno in brezskrbno in posledično daš čim več od sebe).
Tudi blogi so ponavadi napisani olepševalno, le kdo je še napisal da je naredil kardinalni zajeb? Tisti, ki pa so stručkoti in jih same firme rekrutirajo pa se ponavadi ne rabijo ukvarjati z zadevami kot so stanovanje, selitev, višina plače, zdravstveno zavarovanje... Mogoče jezik, pa socialno življenje (pa še tu ti na začetku pomagajo da se počutiš čim bolj sproščeno in brezskrbno in posledično daš čim več od sebe).
Siol dela nekam veliko reklame za izseljevanje:
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/09/svedska_delo.aspx
Pozabili so napisat, da imajo na Švedskem nekam veliko prosilcev azila, tako da bolje, če nisi temne polti.
Pa janševiki oz. nasploh oboževalci nacizma in fašizma bi se znali dobro počutit tam, saj njihove nasprotnike tepe policija.
ampak vprašanje "ali je potrebno znanje jezika države v katero prihajaš delat? " pa zmaga.
Ne.... norvežani in Švedi se bodo naučil Slovensko pi.da
Vsi tisti, ki globoko razmišljate o selitvi v bolj oddaljene države. (sej v SLO res ni perspektive), se zavedajte, da za sabo v SLO ne smete zapustiti veliko. Mislim na hiše, vikende, avte, zemljišč,pomoči potrebnih ljudi...bla bla... Al greste in ste tam... al bodite pa doma. Da se ne bi potem zgodilo to (kot se je že), da so te ljudje celo leto varčevali, da so lahko prišli potem za 3 tedne na leto domov v SLO. In po x letih ugotovili, da nimajo nič več, kot bi imeli v SLO, ker so ves privarčevani denar namenili dopust v SLO iz katere jim sploh ni bilo treba.
Veliko se jih je kmalu vrnilo z besedami" Amerika... ... bla bla... je v SLoveniji". Takšna izjava je lahko samo od nekoga, ki je sanjač!!!
Če greste v neko bolj oddaljeno državo, se zavedajte da bo v vsakem primeru treba znati jezik države v katero prihajaš, pa tud če imaš neko službo (kot je nekdo omenil) ki je mednarodna. Treba živeti tudi z ljudmi... domačini.... okolico.... Dopusta ne bo vsake nekaj mesecev v SLO. Problemi naj ostanejo v SLO. itd..itd...
Torej, sebi dopovedati " Grem in bom tam, ko bo pa priložnost pridem pa malo nazaj pogledat"
Pa ne bom pametoval, ampak, če bi bil sam mlajši, bi tudi razmišljal da potegnem vn iz te koruptivne SLO. Ampak, ko bi le imel pri 20ih to pamet
Ne.... norvežani in Švedi se bodo naučil Slovensko pi.da
Vsi tisti, ki globoko razmišljate o selitvi v bolj oddaljene države. (sej v SLO res ni perspektive), se zavedajte, da za sabo v SLO ne smete zapustiti veliko. Mislim na hiše, vikende, avte, zemljišč,pomoči potrebnih ljudi...bla bla... Al greste in ste tam... al bodite pa doma. Da se ne bi potem zgodilo to (kot se je že), da so te ljudje celo leto varčevali, da so lahko prišli potem za 3 tedne na leto domov v SLO. In po x letih ugotovili, da nimajo nič več, kot bi imeli v SLO, ker so ves privarčevani denar namenili dopust v SLO iz katere jim sploh ni bilo treba.
Veliko se jih je kmalu vrnilo z besedami" Amerika... ... bla bla... je v SLoveniji". Takšna izjava je lahko samo od nekoga, ki je sanjač!!!
Če greste v neko bolj oddaljeno državo, se zavedajte da bo v vsakem primeru treba znati jezik države v katero prihajaš, pa tud če imaš neko službo (kot je nekdo omenil) ki je mednarodna. Treba živeti tudi z ljudmi... domačini.... okolico.... Dopusta ne bo vsake nekaj mesecev v SLO. Problemi naj ostanejo v SLO. itd..itd...
Torej, sebi dopovedati " Grem in bom tam, ko bo pa priložnost pridem pa malo nazaj pogledat"
Pa ne bom pametoval, ampak, če bi bil sam mlajši, bi tudi razmišljal da potegnem vn iz te koruptivne SLO. Ampak, ko bi le imel pri 20ih to pamet
Nekako tako, jaz sam tudi nimam jajc, oziroma zdaj je že druga situacija, vejretno bi moral prej na to mislit..Drugačepa imam znance, ki so šli, pa potem večinoma poklapani prišli nazaj. V glavnem drugje ni meda in mleka. In na koncu je kot doma. sploh so pa hecni tisit ki se ze 2 3 leta odpravljajo v tujino pa so še kar tukaj.
Poklapani pridejo nazaj tisti, ki so mislili, da se bodo v nekaj letih vrnili s polno denarja. V tujem okolju lahko samo delaš da z tem okoljem tudi živiš. Če greš po denar, se treba zavedati, da delaš lahko cele dneve vse dni v tednu samo nekaj mesecev..mogoče nekaj let. In potem ugotoviš, da ti je življenje samo dom-spanje in delovno mesto. ( kako že poje Ekrem Jevrič...koča poso...poso-kuča)
Enostavno se je treba vključiti v njihov sistem, navade, običaje, delo..... in to si dopovedatti globoko v možgane. V končni fazi se odločiš za državo, kjer naj bi ti vse to tudi odgovarjalo. OK... pozabiti se tudi ne sme, od kod dejansko si. Odločiti se za državo, kjer se(npr.) prehranjujejo z kačami, žabami, črvi...itd, kjer na klima ne odgovarja, navade, običaji... je neumnost, ker tukaj ne bo nobeden dolgo zdržal. Prijatelj, ki je že več kot dve desetletji daleč v tujini, mi je lepo povedal, da je bil največji problem, dokler si ni teh zadev sam sebi dopovedal. Sem tukaj.... !!!!!!!!! Šel je z namenom za obddobje 5 do max 10 let. Zdaj je odločen, da bo tam ostal do upokojitve. Potem pa še ne ve. Ampak zdaj živi z domačini.... druži se z domačini... (no kolko je sploh v Ameriki domačinov).... živi neko življenje, ki je takšno kot tam je. In mu gre. Lažje, kakor takrat, ko je razmišljal kako je v SLO, ali je doma kmetija obdelana... al so vsi zdravi... kako so, kdo vse je umrl... se rodil.... ... itd.
Enostavno se je treba vključiti v njihov sistem, navade, običaje, delo..... in to si dopovedatti globoko v možgane. V končni fazi se odločiš za državo, kjer naj bi ti vse to tudi odgovarjalo. OK... pozabiti se tudi ne sme, od kod dejansko si. Odločiti se za državo, kjer se(npr.) prehranjujejo z kačami, žabami, črvi...itd, kjer na klima ne odgovarja, navade, običaji... je neumnost, ker tukaj ne bo nobeden dolgo zdržal. Prijatelj, ki je že več kot dve desetletji daleč v tujini, mi je lepo povedal, da je bil največji problem, dokler si ni teh zadev sam sebi dopovedal. Sem tukaj.... !!!!!!!!! Šel je z namenom za obddobje 5 do max 10 let. Zdaj je odločen, da bo tam ostal do upokojitve. Potem pa še ne ve. Ampak zdaj živi z domačini.... druži se z domačini... (no kolko je sploh v Ameriki domačinov).... živi neko življenje, ki je takšno kot tam je. In mu gre. Lažje, kakor takrat, ko je razmišljal kako je v SLO, ali je doma kmetija obdelana... al so vsi zdravi... kako so, kdo vse je umrl... se rodil.... ... itd.
Sam pejd, kot vidiš tudi iz tega foruma je Slovenija država zaplankanega folka. Probaš, če ne gre, si lahko nazaj v SLO v dveh urah z letalom. Najdeta poceni hostel / airbnb varianto / spita pri kolegih oz. sorodnikih in vmes iščeta službo. Če se bosta do takrat naučila jezik, toliko boljše. Nimam pojma kako deluje birokracija ampak ne bi smelo biti preveč zakomplicirano, če imaš neko perspektivno in uporabno znanje, ki ga lahko tržiš tam.
Meni so tudi govorili, da se bom vrnil po enem mesecu iz UK, pa da bom životaril, pa da bom 'čefur' itd. No, zdej sem že skoraj eno leto tukaj, služba res ni perfektna, ampak v Sloveniji še te ne bi imel brez povezav oz. diplome. Plača je 'nizka' za londonske razmere, a vseeno mi uspe z dobro izdelanim planom mesečno našparati cca. 800€.
Če ti ne uspe (na to ne smeš mislit, greš na zmago!), pa imaš še vedno doma nekaj kar te bo čakalo. Pezdetov je povsod preveč, taki ki ti poskušajo dopovedat da nečesa ne zmoreš so pa najnevarnejši.
Verjami vase (seveda v realnih okvirih) in uspelo ti bo. Srečno!
Meni so tudi govorili, da se bom vrnil po enem mesecu iz UK, pa da bom životaril, pa da bom 'čefur' itd. No, zdej sem že skoraj eno leto tukaj, služba res ni perfektna, ampak v Sloveniji še te ne bi imel brez povezav oz. diplome. Plača je 'nizka' za londonske razmere, a vseeno mi uspe z dobro izdelanim planom mesečno našparati cca. 800€.
Če ti ne uspe (na to ne smeš mislit, greš na zmago!), pa imaš še vedno doma nekaj kar te bo čakalo. Pezdetov je povsod preveč, taki ki ti poskušajo dopovedat da nečesa ne zmoreš so pa najnevarnejši.
Verjami vase (seveda v realnih okvirih) in uspelo ti bo. Srečno!
Sem prebral tvoj blog. Kaj ti lahko rečem kot to, da si imel srečo in da imaš srečo ker si še v bistvu mladič. Da je to tvoj prvi izlet iz gnezda, ki se je zate dobro končal.
Kompa imaš enkrat gnezdo in svoje neodrasle mladiče pa je tvoj način no-go. Razen če:
- si naiven kot bjonda in v bistvu delaš za državo
- svoje gnezdo pretransformiraš v æefurje in greste vsi na blef nekam
- si neodgovoren do gnezda in jih zapustiš ter greš.
Pa ne mi zgodbice o tem kako se spi pri kolegu, pa v poceni hotelih... Prosim, prodajajte to svojim vrstnikom in občudovalcem. To da delam cele dneve lahko počnem tudi tu, zaenkrat še za dober denar.
Nekaterim je cilj da se znebijo obremenilnega družbenega okolja (aka skorumpirane države) in v tem primeru (če nimaš ravno rosnih 20 let) dvomim da se boš odpovedal čisto vsemu in začel iz nič...
Kompa imaš enkrat gnezdo in svoje neodrasle mladiče pa je tvoj način no-go. Razen če:
- si naiven kot bjonda in v bistvu delaš za državo
- svoje gnezdo pretransformiraš v æefurje in greste vsi na blef nekam
- si neodgovoren do gnezda in jih zapustiš ter greš.
Pa ne mi zgodbice o tem kako se spi pri kolegu, pa v poceni hotelih... Prosim, prodajajte to svojim vrstnikom in občudovalcem. To da delam cele dneve lahko počnem tudi tu, zaenkrat še za dober denar.
Nekaterim je cilj da se znebijo obremenilnega družbenega okolja (aka skorumpirane države) in v tem primeru (če nimaš ravno rosnih 20 let) dvomim da se boš odpovedal čisto vsemu in začel iz nič...
sam ne mislit, da v tujini čakajo Slovenčke, ki imajo "pespektivno znanje". Kot da so sami eni idioti.
Si tako napisal, kot da smo SLO sami pametnjakoviči z propadlo državo, oni pa mal neumni, z državo, ki laufa. Nekak ne gre skupaj.
lepo, da ti je že "skoraj" eno leto v tujini. In kako dolgo boš še vztrajal... ?
Itak gre okol sveta potem...tako da.. Super izkušnja, ampak eni si "izlet v tujino" oziroma delo v tujini predstavljamo drugčae, kot pa "študentska avantura" ker doma ni kaj za delat. Ko sem bil mladič z diplomo, sem tudi doma pri starših lahko našparal jurja na mesec, dost z lahkoto.
Če ste taki frajerji pa požgite vse za seboj, na pa tako, če ne bo šlo pa pridem nazaj. Al' ornk al pa nč.
Mi pezdeti (dejansko nas doživljate tako, ker še vsak, ki je šel se je nato prišel hvaliti, kako mu gre dobro in mi v bistvu vsak razlaga, da smo mi, ki smo tukaj nule) pa naj dajemo svoje življenje za to državo, ki nas dnevno je.be z vsak dan novimi budalaščinami. Če prideš v penzion nazaj, glej da boš imel denar s seboj, da bo tudi Slovenija imela kaj od tebe. Jaz ne bom vplačeval pol svoje plače za take kot si ti.
Najbolje da se vsi odselimo na bolje v tujino. In kam se boš potem ti vrnil?
Treba je vedeti nekaj. Že s čisto psihološkega vidika (zanikanje kot obrambni mehanizem) bo redkokdo priznal, da se je zahebal. Potem je tukaj še pregovorna slovenska škodoželjna privoščljivost, zaradi katere bo večina raje tiho, kot da bi poslušala privoščljivi "I told you so".
In še, tisti, ki gredo v tujino, so po naravi običajno bolj avanturistične sorte, bolj ekstrovertirani, bolj prilagodljivi, hitreje se znajdejo v novih okoliščinah, ne obžalujejo svojih odločitev, kakršenkoli razplet že (dober ali slab) jemljejo kot novo izkušnjo, itd. Mnogi se imajo zaradi tega za "nekaj več" oz. so prepričani, da imajo tisti, ki niso takšni, luzerski mindset. AMPAK - spregledajo to, da svet potrebuje tako ene kot druge. In da apriori ne en, ne drug skupek lastnosti ni boljši ali slabši od drugega.
Zato se mi zdi omalovažujoče, ko nekateri tako radi sodijo in delijo etikete.
Živi in pusti živeti. Spoštuj mnenje drugih tako kot želiš, da drugi spoštujejo tvoje mnenje.
In še, tisti, ki gredo v tujino, so po naravi običajno bolj avanturistične sorte, bolj ekstrovertirani, bolj prilagodljivi, hitreje se znajdejo v novih okoliščinah, ne obžalujejo svojih odločitev, kakršenkoli razplet že (dober ali slab) jemljejo kot novo izkušnjo, itd. Mnogi se imajo zaradi tega za "nekaj več" oz. so prepričani, da imajo tisti, ki niso takšni, luzerski mindset. AMPAK - spregledajo to, da svet potrebuje tako ene kot druge. In da apriori ne en, ne drug skupek lastnosti ni boljši ali slabši od drugega.
Zato se mi zdi omalovažujoče, ko nekateri tako radi sodijo in delijo etikete.
Živi in pusti živeti. Spoštuj mnenje drugih tako kot želiš, da drugi spoštujejo tvoje mnenje.
Podobne teme
