še moje mišljenje, če dovolite:
v srednjo šolo in na faks sem se vozil sem ter tja. najprej z busom, potem z lastnim prevozom. 4 leta. skratka - vsak dan po dobri dve uri v avtu, če sem šel z busom, slabe tri. poleti suffer zaradi vročine, pozimi včasih zjutraj nisem vedel, če bom sploh do LJ prišel.
predlani sem se odločil - I'm leaving, si našel majhno stanovanje v Mostah in se preselil. in ne zamenjam za noben denar. leto za mano je prišla še sestra, zdaj sva oba v LJ. ne zamenjava za noben denar.
vse imam pri roki, niti avta ne potrebujem, ker je LPP res do vrat (no, včasih priznam, da jih kolnem, ampak samo včasih). res, da me stanovanje košta malce več, kot vožnja (veliko razlike pa spet ni), ampak, to je udobje, ki se mi ga zdi vredno plačati.
včasih, ko grem s koncerta domov - pokličem taxi, pa sem v petih minutah doma. ne predstavljam si, da bi vse sfookan še vozil po naši vijugasti cestici - oz. enkrat sem nekaj podobnega naredil, pa nikoli več, ker sem zakinkal, zavil na levi pas in se za las izognil. skratka, biti v Ljubljani mi je popoln luksuz, z mojo sva si tudi enakega mnenja, da bova morda imela samo kakšno brunarico kje na severu ali ob obali in to je to.
meni, osebno, je Ljubljana zakon. grem rad domov, ampak samo da dam živčke na pašo. takle pač mamo.