Zapuščinska razprava

Uporabnik McGiver je napisal:

Mimogrede: prvič slišim, da bi kdo podedoval dolgove, če bi se odpovedal zapuščini v korist drugega dediča.

Klikni za razširitev

Uporabnik McGiver je napisal:

Drugi se niso odpovedali v njeno korist ampak so se pustili izplačat - to pa je velika razlika!

Klikni za razširitev

Uporabnik jurek1973 je napisal:

izven sodišča so se pa zmenili

Klikni za razširitev

Uporabnik ales85 je napisal:

Ne zveni ravno smiselno. Me zanima kje je kaksna pisba obrazlozitev tega. Povezanega s tocno to frazo.

Klikni za razširitev

Zakon o dedovanju​

Uporabnik jurek1973 je napisal:

Če to name leti.
V konkretnem (ženinem) primeru je šlo za to, da je pokojni imel cca 10.000€ dolgov (RTV, socialna, elektro, komunala,...).
Dedičev je bilo cca 10. Nečaki, bratranci,...

Ena od dedinj je prosila vse ostale, če se lahko odpovejo v njeno korist, da jih bo izplačala.

In odvetnik je ženi takrat razložil, da če se "odpove v korist Francke" se to smatra, da je dediščino sprejela (skupaj z dolgovi) in jo predala Francki.
Če pa reče da "se odpoveduje dediščini" pa se njen del razdeli med preostale dediče.

No, v glavnem, odpovedala se je dediščini, ostali pa so prepustili svoje deleže Francki, dobili so celo prvi obrok izplačila, na preostanek pa čakajo že 3 leta.
Zdaj samo upajo, da jih ne bo še kak elektro pozval za poplačilo dolga.

Klikni za razširitev

Uporabnik jurek1973 je napisal:

Zakon o dedovanju​

136. člen: Vsebina odpovedi dediščini
(2)Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Torej kar se zunanjih upnikov tiče, si ti sprejel dediščino. In dolgove.

Klikni za razširitev

Uporabnik McGiver je napisal:

...C se svojemu deležu odpove v korist B ...

Klikni za razširitev

Uporabnik jurek1973 je napisal:

Če se odpoveduješ in daješ svoj del nekomu drugemu, moraš najprej sploh razpolagati s tem delom. Razpolagaš pa lahko samo tako, da prevzameš dediščino (in dolgove).

Klikni za razširitev

Uporabnik Runo je napisal:

Tako je. Odpoved dediščini v korist nekoga tretjega pomeni sprejem dediščine in hkrati razpolaganje z njo. Posledično na dediča preidejo tudi dolgovi. Odgovornost za dolgove po odstopu dednega dela je solidarna, ker pomeni, da je za dolgove mogoče tožiti tako prvotnega dediča kot tistega, ki mu je bil del odstopljen, in sicer do višine vrednosti dednega deleža. To pa zato, ker je pufe potrebno poplačati in upnik zaradi odstopa ne sme priti v slabši položaj. Po poplačilu dolgov pa se dediča medsebojno regresirata.

Tudi sicer sodediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove solidarno, skupaj, vsak do višine dednega deleža

Klikni za razširitev

Uporabnik Runo je napisal:

Da ne bo nejasnosti. Vsi dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove solidarno, vendar do višine svojih dednih deležev. To pomeni, da lahko upnik toži vse skupaj (ali samo enega) za celotni dolg in tisti, ki plača zapustnikov dolg, lahko zahteva poplačilo od ostalih sodedičev.

Dam primer: A, B in C podedujejo milijon €. Pufa je 50.000€. Vsak dobi 330 jurijev. Upnik toži A-ja na plačilo dolga. A mu plača 50 jurijev in lahko zahteva 1/3 od B-ja in 1/3 od C-ja.

Drug primer: A, B in C podedujejo 10.000€. Pufa je 50.000€ Vsak dobi 3300€. Upnik lahko vsakega posebej do višine 3300€ ali vse skupaj za 10.000€.

Klikni za razširitev

Uporabnik CLIO15 je napisal:

no taka prava je 300€ pri advokatu

Klikni za razširitev

Uporabnik MUC je napisal:

Dodaj še tretji primer:

A, B in C podedujejo 50.000 €. Pufa je 1 mio€. Upnik toži A, B ali C (recimo A, ker razpolaga z največ premoženja) za 1 mio€ in ga dobi.
Potem mora A tožiti nazaj upnika, da mu vrne 950.000€, ker so A, B in C podedovali samo 50.000€. Upnik naredi z milijonom v žepu osebni stečaj

Klikni za razširitev

JEDRO:
Zakon o dedovanju - ZD v prvem odstavku 142. člena določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika. Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora trditi in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.

Klikni za razširitev

Uporabnik McGiver je napisal:

Seveda. Jurek je malo zamešal, ali pa jih je odvetnik fiju-fiju. Če se odpoveš - se sodišče skladno z zakonom in eventuelno oporoko odloči komu gre tvoj delež; če pa se odpoveš v korist pa gre tistemu v čigavo korist si se odpovedal.

Kje je zdaj Snecer, ko ga človek rabi?! Izbrisan uporabnik #488


Primer: A umre in ima enakovredne (da bo lažje) dediče B, C, D in E.
Primer 1.: po zakonu vsi 4 dedujejo vsak 1/4 dediščine
Primer 2.: z oporoko zapusti vse B; C, D, in E lahko zahtevajo nujni delež kar je polovico "rednega" deleža torej vsak 1/8.
Primer 3.: z oporoko zapusti tretjino B, 1/3 C in 1/3 D (pustimo zdaj nujni delež od E da ne mutimo); C se svojemu deležu odpove. torej skladno z oporoko dobita B in D vsak 1/2; C se svojemu deležu odpove v korist B = 2/3 in D = 1/3

Klikni za razširitev

(5) Ko dedič daje izjavo o odpovedi dediščini, ga sodišče opozori, da se lahko odpove dediščini samo v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev.

Klikni za razširitev

(2) Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Klikni za razširitev

PisRS - Pravno informacijski sistem

www.pisrs.si

Uporabnik Izbrisan uporabnik #488 je napisal:

Če se odpoveš dedovanju, se šteje kot da si umrl pred zapustnikov in nisi zapustil potomcev (ni vstopne pravice). Ta del je zanimiv, da se lahko odpoveš tudi za svoje potomce, ne da bi jih kdo kaj vprašal imaš pa opcijo, da se odpoveš samo v svojem imenu.



Odpoved v korist sodediču pa je kot smo že rekli sprejem dediščine in darilo sodediču.


Več v zakonu

PisRS - Pravno informacijski sistem

www.pisrs.si

136. člen, 208. člen.

Klikni za razširitev