Pred časom sem vozičkal po Celovški in šel čez prehod (ena ulica, ki gre na Celovško). Z vozičkom in eno letno hčerko sem zelo previden, verjemite, ko model pripelje do prehoda, ustavi in ko sva bila s tamalo na sredi prehoda, spelje. Voziček po tleh, jaz pa na haubi, tolčem in razbijam. Ustavil je 10cm od vozička. Za njem je bila ena teta, bleda ko duh. Poberem voziček (tamala je na srečo vse prespala - kolk so trdoživi), stopim do avta in hočem odpreti vrata - zaklenjena. Medtem je model, ki je stal na Celovški, pripeljal pred tega norca, da ne bi odpeljal. Tako mi je film počil, da sem tolkel po avtu, da sem mo vrata docela spremenil. Malo se je usral in odprl vrata. Mulac se verjetno še danes ne more smejati, eno nogo ima v gipsu, rebra so dobro polomljena...
Odnesel sem jo z neprištevnostjo zaradi šoka, on pa je ostal brez vozniške in še odvetnik ga dobro obira. Sem že imel obisk njegovega očeta, ki mi je jokal, da bodo morali stanovanje prodati - ME NE ZANIMA.
Epilog, ne igraj se s štiridesetletnim očetom z vozičkom, ker smo pasji in se nam rado utrga.