Ja, bedijo, ampak kako? Kako lahko tranzicija sploh pride v igro, dokler je oseba psihično tako bolna, da pol časa ni opravilno sposobna? Kako naj to dekle sploh da pristanek ali kako se lahko za to odloči pri polno zavesti?
Kako je prišlo do tega, da je amputacija penisa in mod postala medicinsko sprejemljiva, hkrati pa sindrom “Body integrity dysphoria” (oseba hoče amputacijo zdravega uda, ker po njenem občutku telesu ne “pripada”) pa jemljemo kot psihično bolezen?
Kar se strokovnjakov tiče, sem pa prepričan, če bi punca iskala drugo mnenje, bi jih lahko našla en kup, ki bi bili proti. Tudi med psihiatri.
