https://www.dnevnik.si/1042836249/k...enski-kupec-se-je-opekel-v-volkswagnovi-tozbi
Dizelski škandal: Slovenski kupec se je opekel v Volkswagnovi tožbi
Ljubljansko višje sodišče je pritrdilo, da je bilo Volkswagnovo goljufanje pri testih izpuhov v tako imenovanem dizelskem škandalu nepoštena poslovna praksa. Kljub temu pa slovenski kupec avtomobila na sodišču pri terjanju odškodnine ni bil uspešen.
Koncern Volkswagen je z namestitvijo naprav za prirejanje delovanja motorja med merjenjem izpustov goljufal pri avtomobilih audi, seat, škoda in volkswagen, izdelanih med letoma 2007 in 2015. (Foto: Luka Cjuha)
Še pred vložitvijo odmevne skupinske tožbe proti koncernu Volkswagen AG zaradi razvpite prevare z namestitvijo naprav za prirejanje delovanja motorja med merjenjem izpustov v nekatere tipe avtomobilov so se nekateri odločili tudi za iskanje pravice na lastno pest. Tako je slovenski lastnik skoraj 40 tisočakov vrednega avtomobila iz Volkswagnove razširjene družine na sodišču terjal 18.742,21 evra odškodnine od prodajalca in od generalnega uvoznika oziroma slovenskega zastopnika družbe. Vendar je ljubljansko višje sodišče pred kratkim potrdilo prvostopenjsko sodbo, da tožnik do odškodnine ni upravičen. Čeprav je tudi višje sodišče ocenilo, »da gre pri ravnanju proizvajalca za nepošteno poslovno prakso do tožnika – potrošnika«.
Avto prodal po 15 mesecih
Kot je razvidno iz anonimizirane sodbe višjega ljubljanskega sodišča, se je zdaj že nekdanji lastnik avtomobila iz spornih serij za tožbo odločil, potem ko je avtomobil že prodal. Kupil ga je avgusta 2014 za 37.242,21 evra, čez 15 mesecev in 27.000 prevoženih kilometrov pa ga je prodal za 18.500 evrov. Od sodišča in proizvajalca oziroma njegovega slovenskega zastopnika je zahteval, naj poravnata razliko do nabavne vrednosti.
Sodišče se je strinjalo, da je vgradnja programske opreme, ki je pri testnem preizkusu drastično optimizirala izpuste dušikovega oksida, nepoštena poslovna praksa. Prav tako so sodniki ocenili, da sta za prikrajšanje potrošnika odgovorna nemški proizvajalec ter tudi uradni uvoznik oziroma slovenski zastopnik, ki se je znašel v tožbi.
Toda po mnenju sodišča tožnik ni dobro utemeljil škode. Trdil je, da ni želel voziti avtomobila, ki nima ustrezne homologacije, in ga je prav zato tudi prodal. Po njegovih trditvah za nižjo ceno, in to prav zaradi dizelskega škandala, saj da je bil v času prodaje ugled koncerna na zgodovinsko nizki ravni.
Minimalno odstopanje od eurotaxa
Tožeča stran pri dokazovanju in utemeljevanju svojih argumentov očitno ni bila najbolj spretna. Tožnik tako v tožbi ni ustrezno navedel lastnosti izpuhov, porabe goriva in drugih pomembnih okoliščin, ki bi lahko utemeljevale znesek odškodnine. Prav tako na sojenju, kot je mogoče razbrati iz sodbe, ni bil angažiran izvedenec avtomobilistične stroke, da bi se lahko opredelil do tožnikovih trditev. Sodišče, ki strokovnega avtomobilskega znanja nima, pa ni moglo samo preveriti lastnosti dobavljenega in že prodanega avtomobila.
Po drugi strani sta prodajalec in uvoznik sodišču predložila vrednotenje avtomobila po sistemu eurotax, po katerem naj bi bil konkretni avtomobil v času prodaje vreden 19.738 evrov, kar je le dober tisočak več od končne prodajne cene njegove rabljenega avtomobila.
Tožnik je pri dokazovanju škode zašel tudi v kalno področje, v katerem je zatrjeval strah, ki naj bi ga utrpel, ker avta ni mogel uporabljati, ne da bi kršil predpisov o izpušnih plinih. Prav tako je trdil, da je zaradi svojih moralnih vrednot moral prevoz organizirati drugače, vendar domnevnih dodatnih stroškov ni specificiral. Senat treh višjih sodnikov je zato opozoril, da če škoda ni izkazana, pogojev za odškodninsko odgovornost ni.
V Sloveniji še ena, v Nemčiji skupinska tožba
Pri uvozniku Porsche Slovenija, ki v Slovenijo dobavlja avtomobile iz Volkswagnovega koncerna, so nam včeraj potrdili, da sta bila proti njim na slovenskih sodiščih do zdaj vloženi dve tožbi. »Ena je bila že zavrnjena, druga pa je še v teku in vam je žal ne moremo komentirati,« nam je pojasnila poslovna asistentka vodstva Katarina Trbižan.
Precej več slovenskih kupcev spornih tipov dizelskih avtomobilov audi, seat, škoda in volkswagen, ki so bili izdelani med letoma 2007 in 2015, pa se je odločilo za tožbo v kampanji Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) PreVWara. Kar 6024 slovenskih potrošnikov, ki so avtomobile kupili ali pa najeli na lizing, je konec letošnjega marca prek družbe Financialright GmbH vložilo tožbo proti koncernu Volkswagen AG. Tožbo so vložili na nemškem okrožnem sodišču v Braunschweigu, na sojenju pa bodo morali uporabiti slovensko materialno pravo. Po besedah Jasmine Bevc iz ZPS primer še čaka na obravnavo, tako da novic iz Nemčije še ni. V skupni tožbi gre sicer za dogovor s Financialright, po katerem slovenski kupci spornih avtomobilov ob morebitnem neuspehu na sodišču ne bodo imeli nobenih stroškov, v primeru dosojene odškodnine pa bo družbi Financialright pripadla provizija, ki ne bo smela preseči 35 odstotkov prisojenega in izterjanega zneska.
Dizelski škandal: Slovenski kupec se je opekel v Volkswagnovi tožbi
Ljubljansko višje sodišče je pritrdilo, da je bilo Volkswagnovo goljufanje pri testih izpuhov v tako imenovanem dizelskem škandalu nepoštena poslovna praksa. Kljub temu pa slovenski kupec avtomobila na sodišču pri terjanju odškodnine ni bil uspešen.
Koncern Volkswagen je z namestitvijo naprav za prirejanje delovanja motorja med merjenjem izpustov goljufal pri avtomobilih audi, seat, škoda in volkswagen, izdelanih med letoma 2007 in 2015. (Foto: Luka Cjuha)
Še pred vložitvijo odmevne skupinske tožbe proti koncernu Volkswagen AG zaradi razvpite prevare z namestitvijo naprav za prirejanje delovanja motorja med merjenjem izpustov v nekatere tipe avtomobilov so se nekateri odločili tudi za iskanje pravice na lastno pest. Tako je slovenski lastnik skoraj 40 tisočakov vrednega avtomobila iz Volkswagnove razširjene družine na sodišču terjal 18.742,21 evra odškodnine od prodajalca in od generalnega uvoznika oziroma slovenskega zastopnika družbe. Vendar je ljubljansko višje sodišče pred kratkim potrdilo prvostopenjsko sodbo, da tožnik do odškodnine ni upravičen. Čeprav je tudi višje sodišče ocenilo, »da gre pri ravnanju proizvajalca za nepošteno poslovno prakso do tožnika – potrošnika«.
Avto prodal po 15 mesecih
Kot je razvidno iz anonimizirane sodbe višjega ljubljanskega sodišča, se je zdaj že nekdanji lastnik avtomobila iz spornih serij za tožbo odločil, potem ko je avtomobil že prodal. Kupil ga je avgusta 2014 za 37.242,21 evra, čez 15 mesecev in 27.000 prevoženih kilometrov pa ga je prodal za 18.500 evrov. Od sodišča in proizvajalca oziroma njegovega slovenskega zastopnika je zahteval, naj poravnata razliko do nabavne vrednosti.
Sodišče se je strinjalo, da je vgradnja programske opreme, ki je pri testnem preizkusu drastično optimizirala izpuste dušikovega oksida, nepoštena poslovna praksa. Prav tako so sodniki ocenili, da sta za prikrajšanje potrošnika odgovorna nemški proizvajalec ter tudi uradni uvoznik oziroma slovenski zastopnik, ki se je znašel v tožbi.
Toda po mnenju sodišča tožnik ni dobro utemeljil škode. Trdil je, da ni želel voziti avtomobila, ki nima ustrezne homologacije, in ga je prav zato tudi prodal. Po njegovih trditvah za nižjo ceno, in to prav zaradi dizelskega škandala, saj da je bil v času prodaje ugled koncerna na zgodovinsko nizki ravni.
Minimalno odstopanje od eurotaxa
Tožeča stran pri dokazovanju in utemeljevanju svojih argumentov očitno ni bila najbolj spretna. Tožnik tako v tožbi ni ustrezno navedel lastnosti izpuhov, porabe goriva in drugih pomembnih okoliščin, ki bi lahko utemeljevale znesek odškodnine. Prav tako na sojenju, kot je mogoče razbrati iz sodbe, ni bil angažiran izvedenec avtomobilistične stroke, da bi se lahko opredelil do tožnikovih trditev. Sodišče, ki strokovnega avtomobilskega znanja nima, pa ni moglo samo preveriti lastnosti dobavljenega in že prodanega avtomobila.
Po drugi strani sta prodajalec in uvoznik sodišču predložila vrednotenje avtomobila po sistemu eurotax, po katerem naj bi bil konkretni avtomobil v času prodaje vreden 19.738 evrov, kar je le dober tisočak več od končne prodajne cene njegove rabljenega avtomobila.
Tožnik je pri dokazovanju škode zašel tudi v kalno področje, v katerem je zatrjeval strah, ki naj bi ga utrpel, ker avta ni mogel uporabljati, ne da bi kršil predpisov o izpušnih plinih. Prav tako je trdil, da je zaradi svojih moralnih vrednot moral prevoz organizirati drugače, vendar domnevnih dodatnih stroškov ni specificiral. Senat treh višjih sodnikov je zato opozoril, da če škoda ni izkazana, pogojev za odškodninsko odgovornost ni.
V Sloveniji še ena, v Nemčiji skupinska tožba
Pri uvozniku Porsche Slovenija, ki v Slovenijo dobavlja avtomobile iz Volkswagnovega koncerna, so nam včeraj potrdili, da sta bila proti njim na slovenskih sodiščih do zdaj vloženi dve tožbi. »Ena je bila že zavrnjena, druga pa je še v teku in vam je žal ne moremo komentirati,« nam je pojasnila poslovna asistentka vodstva Katarina Trbižan.
Precej več slovenskih kupcev spornih tipov dizelskih avtomobilov audi, seat, škoda in volkswagen, ki so bili izdelani med letoma 2007 in 2015, pa se je odločilo za tožbo v kampanji Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) PreVWara. Kar 6024 slovenskih potrošnikov, ki so avtomobile kupili ali pa najeli na lizing, je konec letošnjega marca prek družbe Financialright GmbH vložilo tožbo proti koncernu Volkswagen AG. Tožbo so vložili na nemškem okrožnem sodišču v Braunschweigu, na sojenju pa bodo morali uporabiti slovensko materialno pravo. Po besedah Jasmine Bevc iz ZPS primer še čaka na obravnavo, tako da novic iz Nemčije še ni. V skupni tožbi gre sicer za dogovor s Financialright, po katerem slovenski kupci spornih avtomobilov ob morebitnem neuspehu na sodišču ne bodo imeli nobenih stroškov, v primeru dosojene odškodnine pa bo družbi Financialright pripadla provizija, ki ne bo smela preseči 35 odstotkov prisojenega in izterjanega zneska.