Citat:
Uporabnik MiKa pravi:
Hm, znanost. Vse si pravilno nastavil, vendar nisi povsem razumel esence. Sem napisal, da je potrebno svoje naravne danosti, spolno specifične, razvijati(s tem je tudi mišljeno pridodati) in prav to, v povezavi s sodelovanjem, je v mojih očeh ključ do družbe h kateri stremimo.
Sva se razumela glede tega. Sem te samo dopolnil, da je biologija (oz. naravne danosti, kot jih ti imenuješ), le 1/3 tega, kar človek je oz. kar počne. Vseskozi te namreč spremlja ta usmeritev k biološkim predispozicijam in izhajanje iz njih - moški so
biološko superiornejši, emancipacija je korak
"k naravi", ženskam bi naj
po naravi pripadalo več ... Iz tega izhaja moja replika, da bi bilo preenostavno tovrstno gledanje in iz njega izhajajoče kriterije postaviti kot ključne pri določanju položaja moškega/ženske. So samo eden izmed dejavnikov pri formiranju družbene strukture (in konec koncev tudi stratifikacije), nič več. Da so pomembni, ni dvoma.
Citat:
Uporabnik MiKa pravi:
Še nekaj, pojem emancipacije ne zajema pomena in vsebnosti enakovrednosti(naklon na biološko konotacijo), temveč enakopravnosti. V primeru žensk je to enake politične, socialne, ekonomske pravice in možnosti.
Enakovrednost in enakopravnost sta dva različna pojma in namenoma sem pisal o enakovrednosti. Dokler nista spola vrednostno izenačena, torej enakovredna (se pravi, da je moško življenje vredno in cenjeno enako kot žensko), tako dolgo je enakopravnost lahko zgolj in samo umetno vzpostavljena. Lahko daš nekomu, ki ga sicer smatraš za manjvrednega, enake pravice, kot jih imaš sam, še vedno pa boš nanj gledal kot na nekoga, ki ti ni enakovreden. Povprašaj o tem črnce v ZDA, če so povsod enakovredni belcem - pa četudi so na papirju enakopravni.
Citat:
Uporabnik MiKa pravi:
Primerjave z neživim, nedinamičnim/statičnimi elementi se mi ne zdijo umestne; imamo antropologijo.
Kar se tiče dinamičnosti/statičnosti - pri določanju družbenih funkcij imajo pomembno vlogo tudi nežive družbene entitete - institucije, organizacije, lastnina ... Pri mojih primerjavah z avti je šlo za goli opis nezmožnosti vrednotenja in neposredne primerjave funkcij, ki jih prinaša določen tip, ne za primerjavo procesa razvoja kot samostojne kategorije (ki ima sicer tudi svoje funkcije, ampak o tem kdaj drugič). V tem oziru ne vidim v tem nič neprimernega.
Glede antropologije - super primeri so v njej, se strinjam. Namenoma pa se ji v konkretnem primeru raje izogibam, da ne nastane še večja zmeda. Obstajajo namreč primeri primitivnih kultur, kjer so družbene vloge in funkcije povsem nasprotne kot v sodobnem zahodnem svetu - ženske so možače, opravljajo težka fizična dela na polju in skrbijo za preživetje družine. Moški, po drugi strani, pa so fizično šibkejši spol, ki se doma lepotiči, skrbi za družino ter se posveča ženam, ko se vrnejo s težaškega dela.
Se ti ne zdi, da so s tem preseženi biološki okvirji, ki jih omenjaš v svojem prvem postu? Kdo je tu biološko superioren in kdo inferioren? Da o funkcijah potencialne emancipacije v takih družbah sploh ne razmišljamo.
Se mi zdi skoraj boljše ostati pri mojih banalnih primerih iz garaže.
Morda še kratek rezime za tiste, ki so po prvi vrstici zavili z očmi in se vprašali, kaj jim je tega treba bilo: Dopolniti sem želel MiKa in mu s tem nakazal, naj ne stavi vsega na konja z imenom Biološka superiornost.