Time dilation
- Ustvarjalec teme FJunky
- Začetni datum
Da bos bolje razumel vprasanje (kjer so ga drugje takoj razumeli), ali atomska ura res enako funkcionira v orbiti kot na zemlji (ne ali enako kaze), se pravi ali gravitacija vpliva nanjo v tem smislu da jo pohitri, ker v tem primeru je cas isti kot na zemlji (ceprav drugace kaze).
Če gre za popolnoma natančno mehansko uro (teoretični ideal), se bo obnašala enako kot atomska.
Sicer pa ste zabluzili popolnoma.
Poanta Einsteinovih teorij je, da je svetlobna hitrost vedno konstantna. Razlika je pa ravno v času. Posledično za atomsko uro, ki se giblje s svetlobno hitrostjo, čas stoji. Za tisto, ki se giblje z nulto absolutno hitrostjo, pa čas gre z normalno hitrostjo.
Eksperiment z dvema atomskima urama, ki sta bili sinhronizirani, ena je šla na letalo in obletela svet, druga je ostala na tleh, ko se je tista z letala vrnila je pa zaostajala za tisto, ki je ostala na tleh, je ravno dokaz tega teorema.
Einstein je do svojega znanstvenega preboja prišel ravno s tem, da je miselno zamrznil svetlobno hitrost kot konstanto. Posledično je to seveda pomenilo, da čas za vsakega opazovalca mineva drugače, odvisno predvsem od njegove hitrosti. In v praksi se je to izkazalo. Na tej teoriji slonijo vse od sistema GPS, pa do dopplerjevega radarja, ki meri hitrost in intenziteto padavin.
Druga reč, ki vpliva na potek časa je gravitacija, katere učinek je pa nižji od hitrostnega. Za objekte, ki so bolj oddaljeni od središča velikih mas, recimo našega planeta, čas teče hitreje. Dve sinhronizirani atomski uri, ena recimo na zemljini površini, druga na satelitu v neki orbiti, se bosta začeli razhajati v času. Tista na satelitu bo pričela prehitevati tisto na zemljini površini, saj čas zanjo teče hitreje.
Sicer pa ste zabluzili popolnoma.
Poanta Einsteinovih teorij je, da je svetlobna hitrost vedno konstantna. Razlika je pa ravno v času. Posledično za atomsko uro, ki se giblje s svetlobno hitrostjo, čas stoji. Za tisto, ki se giblje z nulto absolutno hitrostjo, pa čas gre z normalno hitrostjo.
Eksperiment z dvema atomskima urama, ki sta bili sinhronizirani, ena je šla na letalo in obletela svet, druga je ostala na tleh, ko se je tista z letala vrnila je pa zaostajala za tisto, ki je ostala na tleh, je ravno dokaz tega teorema.
Einstein je do svojega znanstvenega preboja prišel ravno s tem, da je miselno zamrznil svetlobno hitrost kot konstanto. Posledično je to seveda pomenilo, da čas za vsakega opazovalca mineva drugače, odvisno predvsem od njegove hitrosti. In v praksi se je to izkazalo. Na tej teoriji slonijo vse od sistema GPS, pa do dopplerjevega radarja, ki meri hitrost in intenziteto padavin.
Druga reč, ki vpliva na potek časa je gravitacija, katere učinek je pa nižji od hitrostnega. Za objekte, ki so bolj oddaljeni od središča velikih mas, recimo našega planeta, čas teče hitreje. Dve sinhronizirani atomski uri, ena recimo na zemljini površini, druga na satelitu v neki orbiti, se bosta začeli razhajati v času. Tista na satelitu bo pričela prehitevati tisto na zemljini površini, saj čas zanjo teče hitreje.
Nazadnje urejeno:
Svetlobna hitrost ni konstantna. Meji na teoriji, pri kateri ima foton hitrost v vakumu (vakuma zankrat se nikjer niso uspeli naresti).
Poleg tega se jo z refrakcijo skozi razlicne pogoje (voda, plin) da upocasniti, se pravi da obstaja svetlobna hitrost razlicna za razlicne valovne dolzine.
Poleg tega je derivacija einsteinove relativnostne teorije na osnovi, da je moment enak nic (kar pa ze pri samih atomih ne more drzati), in da je masa fotona nula (kljub temu da jo ima, ceprav zanemarljivo). Ce vse to zanemarimo, ker so pravzaprav naredili, potem je rezultat enak razliki atomskih ur pri poskusu z zemljo in orbitu (kar je bilo tudi zanemarljivo majhno)
Poleg tega se jo z refrakcijo skozi razlicne pogoje (voda, plin) da upocasniti, se pravi da obstaja svetlobna hitrost razlicna za razlicne valovne dolzine.
Poleg tega je derivacija einsteinove relativnostne teorije na osnovi, da je moment enak nic (kar pa ze pri samih atomih ne more drzati), in da je masa fotona nula (kljub temu da jo ima, ceprav zanemarljivo). Ce vse to zanemarimo, ker so pravzaprav naredili, potem je rezultat enak razliki atomskih ur pri poskusu z zemljo in orbitu (kar je bilo tudi zanemarljivo majhno)
In ce se pravilno uposteva moment v einsteinovi formuli e=mc2 pride ( E^2=(m*c^2)^2 + (p*c)^2), kar pomeni, da noben objekt z maso
nikoli ne more doseci c-ja. Pa se to. Svetlobna hitrost je konstanta zgolj v teoriji specialne relativne teorije na katero se nanasa, ta pa drzi le v ne-gravitacijskem polju (katerega zopet dejansko ni nikjer)
nikoli ne more doseci c-ja. Pa se to. Svetlobna hitrost je konstanta zgolj v teoriji specialne relativne teorije na katero se nanasa, ta pa drzi le v ne-gravitacijskem polju (katerega zopet dejansko ni nikjer)
In?
Vse se nanaša na "pravo" svetlobno hitrost, ki jo imajo fotoni VEDNO. Tudi v katerikoli snovi. V xyz snovi je hitrost nižja zaradi interakcije fotona s snovjo, med samimi atomi/mulekulami pa fotoni še vedno potujejo s svetlobno hitrostjo.
Saj foton nima mase. MIROVNE mase. Ta je tista, ki šteje.
btw, nam zaupaš tisti tvoj resen forum? Ker na kvarkadabri ali slo-techu nekako ne zasledim ničesar podobnega temu bluzenju
Point teorije relativnosti je ravno v tem, da hitrost svetlobe v vakuumu JE konstantna, ne glede na to ali si v zelo veliki gravitaciji (blizu črne luknje) ali pa zelo majhni gravitaciji. Tukaj tudi nima veze zunanji/notranji opazovalec, saj OBA izmerita enako (konstantno) hitrost. Da pa je tak "fenomen" sploh možen pa je kriva ravno diletacija časa.
Ce foton ne bi imel mase, mu gravitacijske sile ne bi spreminjale smeri pri furanju mimo objektov z veliko maso (zvezde,luknje..),
vendar ima zanemarljivo majhno. Zaradi nje tudi izgubljajo energijo, ko preidejo ven iz gravitacijskega obmocja na katere deluje.
@jest, ne mores reci da je ista hitrost, ce od tocke a do tocke b ki je konstantna pride v daljsem casu.
Ko foton npr. zadane ob atom mu z energijo dvigne njegovo v en nivo visje. Ko ta pade nazaj, atom odda foton z isto frekvenco/valovno dolzino (seveda je lahko atom tudi vzburjen, v tem primeru bo prvi foton spustil skozi, drugega pa kloniral, in ohranil smer, tko npr. laserji delujejo). To pomeni, da pride do zakasnitve enakega/istega fotona.
https://www.youtube.com/watch?v=EK6HxdUQm5s
Forum je tuji, fizikalni, a ni pomembno (imam drugi nick
)
@philips, cistega vakuma ne bos v naravi nikjer nasel, razen v samem atomu, zato ne more biti konstantna (ampak fiziki to zanemarijo in govorijo o konstanti)
vendar ima zanemarljivo majhno. Zaradi nje tudi izgubljajo energijo, ko preidejo ven iz gravitacijskega obmocja na katere deluje.
@jest, ne mores reci da je ista hitrost, ce od tocke a do tocke b ki je konstantna pride v daljsem casu.
Ko foton npr. zadane ob atom mu z energijo dvigne njegovo v en nivo visje. Ko ta pade nazaj, atom odda foton z isto frekvenco/valovno dolzino (seveda je lahko atom tudi vzburjen, v tem primeru bo prvi foton spustil skozi, drugega pa kloniral, in ohranil smer, tko npr. laserji delujejo). To pomeni, da pride do zakasnitve enakega/istega fotona.
https://www.youtube.com/watch?v=EK6HxdUQm5s
Forum je tuji, fizikalni, a ni pomembno (imam drugi nick
)@philips, cistega vakuma ne bos v naravi nikjer nasel, razen v samem atomu, zato ne more biti konstantna (ampak fiziki to zanemarijo in govorijo o konstanti)
Gravitacija nima direktnega vpliva na fotone, saj ti nimajo mase. Zaradi spreminjanja poti pride zaradi ukrivljanje prostora skozi katerega potujejo. Torej: fotoni potujejo vedno ravno po prostoru, le prostor ni vedno raven
Aja, pa če foton izgubi energijo, še ne pomeni da se je upočasnil. Če ima dovolj veliko energijo se lahko celo pretvori v maso.
Če tvoji argumenti temeljijo na "čistega vakuma v naravi ni", potem predlagam da nehaš, ker ne bomo nikoli prišli do zaključka glede hitrosti svetlobe.
Aja, pa če foton izgubi energijo, še ne pomeni da se je upočasnil. Če ima dovolj veliko energijo se lahko celo pretvori v maso.
Če tvoji argumenti temeljijo na "čistega vakuma v naravi ni", potem predlagam da nehaš, ker ne bomo nikoli prišli do zaključka glede hitrosti svetlobe.
Ne vem kaj je tukaj tako težkega za razumeti...
Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo. Vedno. Nikoli počasneje, tudi v snovi ne. Povprečna hitrost fotonov skozi snov je nižja, ker foton naredi "pavzo" ob interakciji z atomom.
Če ti je to pretežko... Imaš avto, ki ti gre vedno 130km/h. Vendar se vstaviš na vsaki črpalki. Avto ti gre med vožnjo še vedno 130km/h, tvoja povprečna hitrost pa je nižja. Ne mešat jabolk in banan.
Glede mirovne mase, ki je foton nima, ti je pa že bilo odgovorjeno
Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo. Vedno. Nikoli počasneje, tudi v snovi ne. Povprečna hitrost fotonov skozi snov je nižja, ker foton naredi "pavzo" ob interakciji z atomom.
Če ti je to pretežko... Imaš avto, ki ti gre vedno 130km/h. Vendar se vstaviš na vsaki črpalki. Avto ti gre med vožnjo še vedno 130km/h, tvoja povprečna hitrost pa je nižja. Ne mešat jabolk in banan.
Glede mirovne mase, ki je foton nima, ti je pa že bilo odgovorjeno
V bistvu je pomembno. Če je to res(ali pa se samo zmišluješ, da daješ svojim izjavam neko težo) bi tudi nas zanimali tamkajšnji odgovori.
Nazadnje urejeno:
Kar se tice gravitacije, se ve da vpliva na fotone. To z ukrivljanjem space-time govori relativna teorija, ki pa v praksi ni dokazana, in zaenkrat nisem preprican (kljub formulam in prepogibom papirjev).
Tud newtonovi zakoni so bli alfa in omega (se danes), le da v blizini crnih lukenj ne veljajo vec...
Tud newtonovi zakoni so bli alfa in omega (se danes), le da v blizini crnih lukenj ne veljajo vec...
Hitrost fotona JE konstanta. Ko foton obstaja, se premika s c. Ko foton potuje skozi snov, v interakciji s snovjo za kratek čas NE obstaja. Foton odda energijo atomu/mulekuli. Foton ne obstaja več. Atom/mulekula nato odda to presežno energijo v obliki enakega fotona, ki odleti dalje s c.. Od tukaj ta zamuda.
Kaj se tebi zdi, je popolnoma nerelevantno.