A kot izhaja iz odgovora inšpekcije prijavitelju, inšpekcija neskladnosti ni ugotavljala, saj je za to potreben sodni izvedenec. Je pa ugotovila spor o neskladnosti blaga, saj prodajalec trdi, da neskladnost ni bila ugotovljena zaradi narave blaga. Če se kupec in prodajalec ne strinjata, mora kupec pridobiti strokovno mnenje sodnega izvedenca, saj tržni inšpektorat ne more izdati odločbe v primeru spora. Reševanje zadeve pa je nato v pristojnosti sodišča.
Ozebek bo poleg tega, da bo plačal sodnega izvedenca – to je v primeru, da prodajalec ne prizna neskladnosti, edina pot –, najverjetneje terjal tudi kazenske odgovornosti, "saj gre za namerno prodajo poškodovanega blaga brez predhodnega opozorila, kar lahko pomeni poslovno zavajanje in goljufijo.", kar vse BISOL zavrača ter dodaja, da zgolj zaradi osebnega nezadovoljstva potrošnika ob zavrnitvi reklamacije ni moč govoriti o kazenski odgovornosti kot taki.
Poudaril je, da njegova borba presega zgolj finančno odškodnino. "Gre za načelno vprašanje, ali lahko podjetje, ki naj bi bilo zavezano k varnosti in kakovosti, zavestno ignorira pravice potrošnikov in se izogiba odgovornosti za svoje napake." Njegova izkušnja je svarilo vsem potrošnikom, da se morajo boriti za svoje pravice, še pravi. V zvezi s tem BISOL pojasnjuje, da pravice potrošnika niso bile ignorirane, prav tako pa ni moč govoriti o izogibanju kakršnekoli odgovornosti, saj je BISOL reklamacijo obravnaval ter se na podlagi vseh pridobljenih informacij in lastnosti materiala odločil za njeno zavrnitev. BISOL v zvezi z zgornjim dodaja, da so potrošniku še vedno na voljo vsa razpoložljiva pravna sredstva, s katerimi lahko poskusi dokazati utemeljenost svojih navedb.