smrekica
- Ustvarjalec teme jurek1973
- Začetni datum
Če misli krasti, lahko najbrž tudi na parkirišču pri BTCju... Že vsa prištimana...
No, smo se odsprehajali v mesto, pa na tržnici našli strica, ki prodaja smrekice.
Urejeno.
Urejeno.
Čisto v tvojem slogu.V prvem gozdu jo dobiš zastonj.
Če ne razumeš štosov, imaš zelo žalostno in dolgočasno življenje.
Sam filing je pa čist drugi, ko greš v gozd, najdeš tisto idealno, jo posekaš in daš gor tisti trakec, ki si ga čist legalno dobil. Sam pol je hec tega hudiča stlačit v karavana in ga potem doma nepolomljenega dobit nazaj ven iz avta...
Očitno si premlad, da bi vedel, kako je bilo v neki drugi državi, ko je bil božič nezaželen praznih. Takrat tudi smrekic niso prodajali pred božičem. Če si želel kljub temu praznovati, je bila edina rešitev sekirca in hosta.
Ne bluzi. Ziher sem starejši od tebe, smrekco si zmeri lahko kupu.
Pa še prav ima samo razlog je drug.Po tradiciji so naši predniki božično drevo postavili na božični večer, 24. decembra, pri okraševanju pa je sodelovala vsa družina.
Načelno drži - vendar:
Ne glede na izvor in simboliko se božično drevo postavi na božični večer, takrat, ko se postavijo tudi jaslice. Sama postavitev ima tudi globoko družinsko simboliko, saj se takrat zbere vsa družina in skupaj postavijo drevesce, glava družine postavi tudi božično zvezdo. Ne glede na to tradicijo, pa tudi 8. december velja za dan postavljanja božičnega drevesa. Predvsem za tiste, ki želijo, da njihovo drevo krasi dom malce dlje časa.
In:
Božično drevo je okrašeno drevesce, ponavadi vednozelen iglavec, kot so smreka, jelka ali bor, povezano s praznovanjem božiča, običaja, ki izhaja iz Nemčije in je povezano s svetim Bonifacijem.
Ta običaj se je razvil v srednjeveški Livoniji (današnja Estonija in Latvija) in v zgodnji moderni Nemčiji, kjer so nemški protestantski verniki v svoje domove vnesli okrašena drevesca. Da se je običaj prijel, je potreboval popularizacijo izven evangeličanskih delov Nemčije in Baltskega območja, kar se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja, najprej med višjimi sloji prebivalstva.[1]
Prva drevesca so bila ponavadi okrašena z okraski iz barvnega papirja, jabolk, bunkic in sladkarij. Moravski kristjani so prvi začeli z osvetljevanjem drevesc s svečami, ki so jih po elektrifikaciji začele nadomeščati prave lučke. Danes so značilni raznovrstni moderni okraski. Na vrh drevesca pa se postavi angel ali zvezda, ki predstavljata angela Gabrijela ali Betlehemsko zvezdo iz Jezusovega rojstva.
Katoliška cerkev se je dolgo upirala tej evangeličanski navadi, saj so v Vatikanu na željo takratnega papeža Janeza Pavla II. prvo božično drevo postavili šele leta 1982.
Po zahodni tradiciji se smrekica postavlja in okrašuje na prvo adventno nedeljo ali 24. decembra in se podre na Svete tri kralje.
Ne glede na izvor in simboliko se božično drevo postavi na božični večer, takrat, ko se postavijo tudi jaslice. Sama postavitev ima tudi globoko družinsko simboliko, saj se takrat zbere vsa družina in skupaj postavijo drevesce, glava družine postavi tudi božično zvezdo. Ne glede na to tradicijo, pa tudi 8. december velja za dan postavljanja božičnega drevesa. Predvsem za tiste, ki želijo, da njihovo drevo krasi dom malce dlje časa.
In:
Božično drevo je okrašeno drevesce, ponavadi vednozelen iglavec, kot so smreka, jelka ali bor, povezano s praznovanjem božiča, običaja, ki izhaja iz Nemčije in je povezano s svetim Bonifacijem.
Ta običaj se je razvil v srednjeveški Livoniji (današnja Estonija in Latvija) in v zgodnji moderni Nemčiji, kjer so nemški protestantski verniki v svoje domove vnesli okrašena drevesca. Da se je običaj prijel, je potreboval popularizacijo izven evangeličanskih delov Nemčije in Baltskega območja, kar se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja, najprej med višjimi sloji prebivalstva.[1]
Prva drevesca so bila ponavadi okrašena z okraski iz barvnega papirja, jabolk, bunkic in sladkarij. Moravski kristjani so prvi začeli z osvetljevanjem drevesc s svečami, ki so jih po elektrifikaciji začele nadomeščati prave lučke. Danes so značilni raznovrstni moderni okraski. Na vrh drevesca pa se postavi angel ali zvezda, ki predstavljata angela Gabrijela ali Betlehemsko zvezdo iz Jezusovega rojstva.
Katoliška cerkev se je dolgo upirala tej evangeličanski navadi, saj so v Vatikanu na željo takratnega papeža Janeza Pavla II. prvo božično drevo postavili šele leta 1982.
Po zahodni tradiciji se smrekica postavlja in okrašuje na prvo adventno nedeljo ali 24. decembra in se podre na Svete tri kralje.
Potem pa smrekica stoji do svečnice, ki je 2. februarja. Verjetno so to v zgodovini dobro premislili in uskladili teološko in laično stališče. Najbrž je bilo ta mesec in pol zime daleč najtežje pregurati.
Meni je načeloma vseeno, če danes začnejo buzerirati z božičem tri dni po dnevu mrtvih. Neumno, nerazgledano, ampak trgovci vseeno niso višek pameti. Moti pa me, da je v januarju tako mrtvilo. V naši "vasi" so v decembru stojnice, neke stvari za otroke ... 2 januarja pa se pospravi vse in januarja ni nič od nič. Zimski večeri pa praktično še zmeraj enako dolgi. Srečni ste tisti, ki ste si izvolili srbskega župana in imate veliko Srbov za sosede, tam je gotovo do pravoslavnega novega leta še kaj življenja.
Podobne teme
