Skrivnosti "štelanja" vode
- Ustvarjalec teme kadunnc
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik koloid pravi:
Katera vrsta piva oz kateri sladi bi bili najbolj primerni (beri: hvaležni) za kuhanje pira če ne poznaš sestave vode? Kuhal bi iz celega sladu in ne iz ekstraktov, vodo bi pa uporabil iz alpskega izvira.
Vem da je neumestno vprašanje in zavedam se vseh stranskih učinkov od nekontroliranega pH-ja pivine do ekstakcije taninov, FAN, itd... Pa kljub vsemu je kdo že kuhal na tak gverila način). za vsak slučaj bom kontroliral pH in imel citronsko kislino pri roki pa mogoče še sodo bikarbono.
Bilokakšno pivo z neko povprečno vodo bi moralo it skozi v smislu "da nekaj rata", tako da v osnovi se s tem ni potrebno obremenjevat. Sam sem začel merit pH ko sem imel že kar nekaj all-grain batchev za sabo in "nevednost" dejansko ni škodila. Odmiki pHja malo čez mejo "dovoljenega" ponavadi dirketno ne povzročajo kakšnega večjega efekta na samem pivu sploh pri začetnikih ki napak niti ne občutijo četudi so prisotne. S kemijo vode se ukvarjaš potem ko osvojiš osnove.
Sicer glede stilov velja za vse začetnike enako, najboljše je izbrat stile ki so močni na aromi/okusu ker se s tem pokrije napake. Glede kemije vode pa je povsem odvisno, ampak glede pHja se bo ta spreminaj s svetlostjo piva, tako da na pamet najbolj "varna" je sredina lestvice (neko rjavo ali temnejše jantrno pivo, recimo porter).
Je kdo že varil z deževnico? Zanima me približna sestava vode, predvsem hco3. V obstoječi vodi ga imam 260ppm. Varil bom pa APA.
Deževnica je tehnično destilirana voda in bi morala biti po kemični sestavi nevtralna (ph tudi nevtralen), torej načeloma nebi smela vsebovati mineralov in soli. Je pa tu en tricky part, deževnica je lahko v atmosferi izpostavljena vplivu določenim plinom in tudi prašnim delcem kar pomeni da lahko ima trdoto večjo od 0 (čeprav pravi visoko ne) in pH ponavadi pod 7 (odvisno od stopnje "onesnaženja" se tvorijo različne kisline, od ogljikove (ta je vedno prisotna ker nastane ob reakciji s CO2jem ki ga je v zraku zadosti) do žveplove [kisel dež]).
Vseeno za osnovno kemijo vode bi rekel da imadeževnica realtivno nizko trdoto in posledično iz tega izahaja da nima nobenih bufferskih lastnosti oz. se v brewing kalkulatorjih lahko uporabi postavko "destilirane vode" za večino kalkulacij. Tako da če imaš vodo trdote 260ppm in dodaš enako količino deževnice bi rekel da se realna trdota nekje razpolovi (130ppm).
Vseeno za osnovno kemijo vode bi rekel da imadeževnica realtivno nizko trdoto in posledično iz tega izahaja da nima nobenih bufferskih lastnosti oz. se v brewing kalkulatorjih lahko uporabi postavko "destilirane vode" za večino kalkulacij. Tako da če imaš vodo trdote 260ppm in dodaš enako količino deževnice bi rekel da se realna trdota nekje razpolovi (130ppm).
Mja, v osnovi meriš s tem trdoto vode. Tole pomeni veliko ali pa nič, načeloma če nimaš dodatne analize bolj kot ne ugibaš in je TDS meter "neuporaben", vseeno pa osnovno prilagoditev stilom lahko delaš tudi samo s trdoto vode (in pHjem). Trdota vode se načeloma na enem viru ne spreminja veliko tako da bi iz meritev med procesom varjenja kaj potegnil ni ravno uporabno.
Tudi sam razmišlam, da bi bilo dobro nekoliko prilagoditi vodo varjenim zvarkom. Imam pa problem in namreč, da vodo uporabljam iz lokalnega privat zajetja (samo naša domačija) in nimamo nobenih mineralnih analiz opravljenih. Me pa zanima vaše mnenje, ali se spača dati vodo v analizo in potem izhajati od tu.Ali se rajši ne sekiram preveč in spijem kakšno pivo več?
Sploh če predpostavimo, da se sestava vode časovno spreminja (letni časi, padavine ...) . Vem, da prilagajanje vode ni nujno, ampak mislim, da vsi tukaj radi napredujemo s ciljem narediti boljše pivo.
Načeloma pa imamo zelo mehko vodo, pri temnih pivih pa trenutno dodam minerale s kakšnim litrom donata/radenske.
Načeloma pa imamo zelo mehko vodo, pri temnih pivih pa trenutno dodam minerale s kakšnim litrom donata/radenske.
Kakor si ze sam ugotovil, ce je zajetje majhno se kvaliteta vode precej spreminja. Zato sem jaz zacel uporabljati vodo iz vecjega zajetja kjer je sestava vode bolj konstantna.
Ce si zadovoljen s svojim pivom potem ne rabis nic popravljat, jaz to smatram kot eno od zadnjih malenkosti pri varjenju.
Ce si zadovoljen s svojim pivom potem ne rabis nic popravljat, jaz to smatram kot eno od zadnjih malenkosti pri varjenju.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik koloid pravi:
Katera vrsta piva oz kateri sladi bi bili najbolj primerni (beri: hvaležni) za kuhanje pira če ne poznaš sestave vode? Kuhal bi iz celega sladu in ne iz ekstraktov, vodo bi pa uporabil iz alpskega izvira.
Vem da je neumestno vprašanje in zavedam se vseh stranskih učinkov od nekontroliranega pH-ja pivine do ekstakcije taninov, FAN, itd... Pa kljub vsemu je kdo že kuhal na tak gverila način
Bilokakšno pivo z neko povprečno vodo bi moralo it skozi v smislu "da nekaj rata", tako da v osnovi se s tem ni potrebno obremenjevat. Sam sem začel merit pH ko sem imel že kar nekaj all-grain batchev za sabo in "nevednost" dejansko ni škodila. Odmiki pHja malo čez mejo "dovoljenega" ponavadi dirketno ne povzročajo kakšnega večjega efekta na samem pivu sploh pri začetnikih ki napak niti ne občutijo četudi so prisotne. S kemijo vode se ukvarjaš potem ko osvojiš osnove.
Sicer glede stilov velja za vse začetnike enako, najboljše je izbrat stile ki so močni na aromi/okusu ker se s tem pokrije napake. Glede kemije vode pa je povsem odvisno, ampak glede pHja se bo ta spreminaj s svetlostjo piva, tako da na pamet najbolj "varna" je sredina lestvice (neko rjavo ali temnejše jantrno pivo, recimo porter).
Me prav zanima kakšen bo produkt iz te alpske vodice. Verjetno bom res šel v bolj jantarno / rjavo smer in malo bolj zahmeljil. Ravno kakšnega stila piva ne bom lovil. Važno da bo pirček kar klical po naslednji steklenici
)
Mogoče beseda dve o teh pH metrih še na tem mestu.
Konkretno tile kitajci, ki so vsi iste oblike so dejansko kopije Hanna pH metra (prvi low budget prenosni pH meter). BTW Hanna praznuje 30 letnico tega pH metra in so dali ven serijo "original" testerjev po dokaj ugodni ceni. klik
... sicer gre najbrž samo za kitajca ki so mu nalepili Hanna logotip, ampak glede na to da stoji dokaj poznana firma za tem bi rekel da je s tem samo izkazano zaupanje v kitajski izdelek!
Skratka sem mnenja da so tele kitajske kopije solidne za potrebe spremljanja mash phja in kakšne bolj enostavne meritve. 1 decimalno mesto je povsem dovolj za vse potrebe in nima smisla kupovati bolših če ne veste zakaj bi jih rabili. Redna kalibracija in pravilno vzdrževanje pa mislim da bi tudi teli kitajci morali delovat BP. Če ne dela je možno da je že v osnovi kaj sfaljeno (čudne komponente), se ga vrže stran in kupi novega od nekega drugega vira.
Tile pH metri so počasi (velja za vse poceni oz. hipne meritve so možne samo pri profi izdelkih) tako da morate vedno pustiti sondo nekaj časa v vzorcu, mogoče še malce mešati (ne pretriravat da aeracija ne spremeni pHja).
Boljši pH meter bi se splačalo kupit če imate:
- potrebo po tem da merite v območju visoke temperature (dirketno v mashu)
- potrebe po hipnem odzivu
- če izvajate konstantno meritev (drozganje ali fermentacija)
- če izvajate meritve na fermentacijskem delu
"Boljši" v tem pogledu potem pomeni da se rabi kvaliteten laboratorijski ph meter in cene gredo v 3 mestne številke (in ponavadi ni enica na začetku). Laboratorijski pH metri so tudi malce bolj zahtevni za vzdževanje, zahtevajo redno kalibracijo (ponavadi sicer avtomatska ponastavitev) in občasno menjavo sond (sploh če se jih uporablja za konstantno merjenje).
Konkretno tile kitajci, ki so vsi iste oblike so dejansko kopije Hanna pH metra (prvi low budget prenosni pH meter). BTW Hanna praznuje 30 letnico tega pH metra in so dali ven serijo "original" testerjev po dokaj ugodni ceni. klik
... sicer gre najbrž samo za kitajca ki so mu nalepili Hanna logotip, ampak glede na to da stoji dokaj poznana firma za tem bi rekel da je s tem samo izkazano zaupanje v kitajski izdelek!
Skratka sem mnenja da so tele kitajske kopije solidne za potrebe spremljanja mash phja in kakšne bolj enostavne meritve. 1 decimalno mesto je povsem dovolj za vse potrebe in nima smisla kupovati bolših če ne veste zakaj bi jih rabili. Redna kalibracija in pravilno vzdrževanje pa mislim da bi tudi teli kitajci morali delovat BP. Če ne dela je možno da je že v osnovi kaj sfaljeno (čudne komponente), se ga vrže stran in kupi novega od nekega drugega vira.
Tile pH metri so počasi (velja za vse poceni oz. hipne meritve so možne samo pri profi izdelkih) tako da morate vedno pustiti sondo nekaj časa v vzorcu, mogoče še malce mešati (ne pretriravat da aeracija ne spremeni pHja).
Boljši pH meter bi se splačalo kupit če imate:
- potrebo po tem da merite v območju visoke temperature (dirketno v mashu)
- potrebe po hipnem odzivu
- če izvajate konstantno meritev (drozganje ali fermentacija)
- če izvajate meritve na fermentacijskem delu
"Boljši" v tem pogledu potem pomeni da se rabi kvaliteten laboratorijski ph meter in cene gredo v 3 mestne številke (in ponavadi ni enica na začetku). Laboratorijski pH metri so tudi malce bolj zahtevni za vzdževanje, zahtevajo redno kalibracijo (ponavadi sicer avtomatska ponastavitev) in občasno menjavo sond (sploh če se jih uporablja za konstantno merjenje).
Hvala. Potem bo za prvo silo kar neki od kitajca vzel.
Ali bo kaj takega zadovoljivo: http://www.aliexpress.com/item...archweb201556_8,searchweb201602_2_10017_405_404_407_406_10040,searchweb201603_2&btsid=36be2b27-2389-40d3-8331-120cd7d80380
Kot razumem ima ta tudi temperaturno kalkulacijo?
To je to. Kupi še par vrečk ekstra kalibracijskega praška (par $) da boš za ziher oz. če kdaj ne boš da preveriš.
Glede temperaturne korekcije sam vedno ohladim vzorec drozge že zato da ti sonda ne poči. Je pa tako da pri pHju med 5-6 je med 20C in 50C okoli 0.1pH razlike kar je enako napaki merilca oz. meritve in prav "zgrešit" ne moreš v nobenem primeru (če recimo ciljaš na pH 5.4 imaš rezerve +- še dovolj).
Glede temperaturne korekcije sam vedno ohladim vzorec drozge že zato da ti sonda ne poči. Je pa tako da pri pHju med 5-6 je med 20C in 50C okoli 0.1pH razlike kar je enako napaki merilca oz. meritve in prav "zgrešit" ne moreš v nobenem primeru (če recimo ciljaš na pH 5.4 imaš rezerve +- še dovolj).
