Ne pozabi na cestni predor Karavanke tega so tudi hitro naredili pa so imeli vdore vode pa kamenine take, da glava peče.
Skozi šentviški predor 1. julija - končno!!!!
- Ustvarjalec teme Benady
- Začetni datum
Se slučajno kdo spomni, koliki so bili predvideni in končni stroški za trojanski predor? Se mi zdi da je bilo tisto največje sranje kar so ga kopali pri nas...
Lp
Lp
Prvotna ponudba od Italijanov je bila 13 milijard tastarih sit = 55 mil. €. Italijani so seveda potem hoteli dodatne anekse in denar za dodatna dela (ker so pač delali pod ceno), vendar se pri Darsu niso pustili. No, SCT-ju očitno ni problem popuščati, že takrat so elektrostrojna dela iz 5 začetne cene zvišali na 6 milijard končne.
Geologija je bila sicer na Trojanah zelo smotana, vendar je Šentvid precej zahtevnejši zaradi tropasovnih cevi ter dveh kavern.
Geologija je bila sicer na Trojanah zelo smotana, vendar je Šentvid precej zahtevnejši zaradi tropasovnih cevi ter dveh kavern.
No, kar se zahtevnosti praktično pri nas ni primerjave, ker mislim da gre za prvi predor s priključnimi cevmi, trojane so pa samo dve "ravni" cevi in basta. Sem pa slišal da geologija v primerjavi s trojanami in toliko problematična.
Važno da so ga preglodali
)
Važno da so ga preglodali
Kar ne pomeni nič drugega, kot da se je varčevalo tam kjer ni treba - pri temeljiti geološki raziskavi terena. In to že v fazi projektiranja!
Hja no, treba priznati, da se pri nam največ špara ravno pri projektiranju, ki že tako ne predstavlja nevemkako velik strošek objekta. Ampak v to se ne bom spuščal.
Čeprav je pa še nekaj, za 2,5x podražitev ni kriv samo SCT, ampak Dars, ministrstva in še kdo. SCT je namreč sprva podpisal pogodbo za gradnjo dveh dvopasovnih cevi in nič drugega. Potem pa so se začeli aneksi s tropasovnimi tuneli, kavernami in priključki. In seveda nepredvidena dela zaradi preslabo ocenjene sestave hribine (čeprav je res, da če bi jo prav ocenili, ne bi bil tunel nič kaj dosti cenejši, le štartna cena bi bila večja). Največji del krivde za te podražitve dejansko predstavlja država zaradi postopkov, javnih naročil ter nesposobnih uradnikov. SCT je samo izrabil priliko, ki jo ponuja naš uradniški Teksas.
Čeprav je pa še nekaj, za 2,5x podražitev ni kriv samo SCT, ampak Dars, ministrstva in še kdo. SCT je namreč sprva podpisal pogodbo za gradnjo dveh dvopasovnih cevi in nič drugega. Potem pa so se začeli aneksi s tropasovnimi tuneli, kavernami in priključki. In seveda nepredvidena dela zaradi preslabo ocenjene sestave hribine (čeprav je res, da če bi jo prav ocenili, ne bi bil tunel nič kaj dosti cenejši, le štartna cena bi bila večja). Največji del krivde za te podražitve dejansko predstavlja država zaradi postopkov, javnih naročil ter nesposobnih uradnikov. SCT je samo izrabil priliko, ki jo ponuja naš uradniški Teksas.
Pa saj je bil narejen testni predor za raziskavo geološke sestave hriba, še predno so z sctjem podpisali pogodbo
Kaj več pa lahko narediš s hribom?
Ksz
V šentvidu so napram Trojanam naredili bolj obsežne raziskave, ker so vedeli, kaj približno jih čaka.
Problem je nastal, ker so kljub dobri geološki oceni spregledali/ignorirali nek "neznan" mineral, ki je ležal pod hribinsko vodo.
Ko so začeli delati cevi je voda začela odtekati in ta mineral je z vodo reagiral. To so sicer tudi predvideli - predvsem nabrekljivost minerala.
Niso pa vedeli, da bo ta mineral v stiku z vodo močno abraziven. Problem je nastal, ker je praktično v parih dneh začelo razžirati matice od sider. Baje tudi tuji kolegi niso vedeli, za kater mineral točno gre.
Skratka tudi to je pripomoglo k višji ceni - morali so vse na novo sidrat in iskat druge materiale za sidra.
Posedki pa so bili ravno zaradi tega ogromni, saj se je zaradi popuščanja sider vse zelo hitro odvijalo.
V šentvidu so napram Trojanam naredili bolj obsežne raziskave, ker so vedeli, kaj približno jih čaka.
Problem je nastal, ker so kljub dobri geološki oceni spregledali/ignorirali nek "neznan" mineral, ki je ležal pod hribinsko vodo.
Ko so začeli delati cevi je voda začela odtekati in ta mineral je z vodo reagiral. To so sicer tudi predvideli - predvsem nabrekljivost minerala.
Niso pa vedeli, da bo ta mineral v stiku z vodo močno abraziven. Problem je nastal, ker je praktično v parih dneh začelo razžirati matice od sider. Baje tudi tuji kolegi niso vedeli, za kater mineral točno gre.
Skratka tudi to je pripomoglo k višji ceni - morali so vse na novo sidrat in iskat druge materiale za sidra.
Posedki pa so bili ravno zaradi tega ogromni, saj se je zaradi popuščanja sider vse zelo hitro odvijalo.
