ksz
Bolj ko gledam okoli sebe pare, bolj spoznavam, da to sploh ni za mene.
Po naravi sem iskren človek. Ne znam lagat v obraz, se pretvarjat, teh sposobnosti nisem razvil. Moderna feministična družba pa od mene zahteva, da bi doma glumil papučara, delal , kar mi ženska ukaže, se pretvarjal, da sem nekaj, kar ne želim biti. Kajti priznajmo si, danes je edina zaželjena varianta poročenega moškega - papučar.
Če bi jaz bil poročen, bi po službi prišel domov, malo pogledal otroke, ženi rekel, da grem poonegavit eno prijateljico, ona pa naj ta čas posesa in pospravi, saj je to njena dolžnost.
In katera normalna ženska bi to prenašala?
Ali pa bi se moral na skrivaj kurbat okoli in ji lagat v obraz, kot to dela 95 % "uglednih" poročenih članov družbe, tega pa ne znam.
Poroka- to so danes igrice za odrasle. 90 % zakonov, ki jih poznam, je zanič, oba nekaj glumita. On glumi odgovornega družinskega očeta, ona glumi trpečo mater. Pol pa samo slišiš vsake toliko, da s eje nekdo ločil.
A zato naj se poročim? Da se bom lahko ločil in plačeval preživnino za froce, videl pa jih bom, kot mi bo predpisalo sodišče?
Hvala lepa za tak lajf. Sem raje do smrti sam in fukam brez obveznosti in brez laganja ženskam.