Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Citat:
Uporabnik http403 pravi:
Jst naredim nalepke kar za na pokrovčke. Kupil sem nalepke herma okrogle 23mm premera, nalimaš na pokrovček in tako mi ni potrebno dodatno prati/odstranjevati nalepke s steklenice.
Kje pa si kupil te nalepke? Jaz sem dobil samo 19mm pa še za te ni nobenega templata za printanje. Ali za te nalepke je?
http://www.biro-center.si/inde...mp;grupa=3.6.12
A je to taprava spletna stran ne najdem pa izdelka Herma special 20 mm.
lp
A je to taprava spletna stran ne najdem pa izdelka Herma special 20 mm.
lp
Če znaš kaj kemijo lahko računaš, osnovna enačba fermnetacije je razpad enostavnega sladkorja v etanol in co2:
C6H12O6 -> 2 C2H5OH + 2 CO2
Račun preko inputa (sladkorja) bi bil malce preveč kompliciran oz. je potrebno upoštevat en kup spremenljivk, tako da je lažje računat od zadaj. Torej če poznamo enačbo lahko iz enega produkta ki ga merimo (etanol) izračunamo tudi drugega.
Molekulska masa etanola je cca. 46 g/mol, CO2ja pa 44 g/mol, kar lahko kar enačimo. Produkta padeta iz rekacije enakovredna (2+2) torej po domače povedano toliko g alkohola kot dobimo dobimo tudi CO2ja.
Pri pivu merimo volumenski delež alkohola, torej moramo poznat še gostoto. Ta znaša 0.78 g/cm3 oz. pač sorazmerno do gostote vode ki predstavlja ostalo pivo je to 78%. Če imaš 25l piva ki ima 5% alkohola je tole potem 1.25l etanola in z upoštevanjem gostote dobimo maso 0.97 kg etanola. Ker smo rekli da to kar enačimo s CO2jem je potem to enako cca. 1kg CO2ja, par 10 strani nazaj sem pa napisal da je 1g CO2ja enako 0.5l pri tlaku 1 bar.
Pod črto pri 25l piva ki ima 5% alkohola pride ven 1kg co2ja kar v plinski obliki pomeni 500l CO2ja pri normalnem tlaku. Kot rečeno to je vse od oka ker smo malce zaokroževali pa tudi femrentacija ne poteka striktno po prvi enačbi, ampak tako na hitro je napake mogoče ranga +-10%.
Jah od teh 500l odšteješ še tistega ki je raztopljen v pivu, če bi ga dal v neko tlačno obliko se pa volumen ustrezno zmanjša, ampak pri lovljenju direktno iz fermentorja kakšnega silnega pritiska itak ne moreš imet. S kakšnimi posebnimi polnilnimi postajami bi ga verjetno lahko "stekleničil" v tekoči obliki, ampak vprašanje smiselnosti ker je CO2 kot plin zelo poceni, draga je samo oprema zanj.
Eni lovijo CO2 oz. ga uporabljajo pri pretakanjih. Torej recimo če pretakaš v sekundarca najprej par ur preden začneš pretakat potegneš cev iz prvega fermentorja v drugega da se napolni s CO2jem in potem pretočiš šele pivo!
Eni lovijo CO2 oz. ga uporabljajo pri pretakanjih. Torej recimo če pretakaš v sekundarca najprej par ur preden začneš pretakat potegneš cev iz prvega fermentorja v drugega da se napolni s CO2jem in potem pretočiš šele pivo!
Eno vprasanje... Ni mi jasno nekaj v zvezi s primingom. Mogoce to velja samo za nas zacetnike, ker se ne vemo koliko imamo odpada v fermentatorju, ampak vseeno, vprasanje pa je...vsepovsod berem da je potrebno pred pivino dodati raztopljen sladkor v bottling bucket, ampak zacetnik ne ve koliko mu bo ostalo odpada v fermentorju in ne more natancno izracunati kolicino po tem postopku...tako je bilo tudi pri meni.. zato sem sladkor dodal po pretoceni pivini ko sem ugotovil tocno kolicino pivine..upam da je tako tudi vredu?
Verjetno je treba opremo dodobra spoznati da ves koliko ostane v loncu,fermentorju,hlajenju.....
Verjetno je treba opremo dodobra spoznati da ves koliko ostane v loncu,fermentorju,hlajenju.....
Nazadnje urejeno:
Če daš prej, se ti bo vse skp dobr premešalo, vendar tvegaš da fališ kak liter (sploh če ne poznaš opreme).
Če daš po preliti pivini, se ti pa ta problem ne pojavi, bo treba vse skp premešat.
Jaz bi predlagal, da iz začetka, dokler še ne znaš lepo oceniti, najprej naliješ pivino, nato čez raztopljeni sladkor in vse dobro, vendar z občutkom (brez penjenja in dodatnega vnašanja kisika) premešaš. Pustiš stati še kakih 15 min, nato pa flaširaš.
Če daš po preliti pivini, se ti pa ta problem ne pojavi, bo treba vse skp premešat.
Jaz bi predlagal, da iz začetka, dokler še ne znaš lepo oceniti, najprej naliješ pivino, nato čez raztopljeni sladkor in vse dobro, vendar z občutkom (brez penjenja in dodatnega vnašanja kisika) premešaš. Pustiš stati še kakih 15 min, nato pa flaširaš.
Tudi če ne mešaš se bo sladkor sam raztopil v pivu in pravilno razporedil, samo čas mu moraš dat. Pri meni pri ale pivih ki so "ogreta" na sobno temperaturo traja cca. 30 min, sladkor raztopljen v vodi vedno vlijem na vrh in samo po vrhu malce premešam. Do sedaj ni bilo niti enkrat problema.
Če delaš ohlajanje pred stekleničenjem se sladkor zaradi nižje temperature bolj počasi raztaplja tako da je potrebno vkalkulirat to v časovno premico in pač vlit sladkano vodo malce prej, spet pri meni to pomeni 1h pred začetkom stekleničenja in do sedaj je vedno delovalo BP.
Glede volumna oz. dodajanja sladkorja prej lahko dodaš če imaš znan volumen, če nimaš pač delaš tako kot je opisano. Sam v steklenih fermentorjih itak nimam pojma koliko bo piva ven prišlo ker ni nikjer nobenih oznak, usedlina je lahko različna, oblika fermentorja pa ne dopušča natančnih izmer (tudi če se recimo označi litražo).
Če delaš ohlajanje pred stekleničenjem se sladkor zaradi nižje temperature bolj počasi raztaplja tako da je potrebno vkalkulirat to v časovno premico in pač vlit sladkano vodo malce prej, spet pri meni to pomeni 1h pred začetkom stekleničenja in do sedaj je vedno delovalo BP.
Glede volumna oz. dodajanja sladkorja prej lahko dodaš če imaš znan volumen, če nimaš pač delaš tako kot je opisano. Sam v steklenih fermentorjih itak nimam pojma koliko bo piva ven prišlo ker ni nikjer nobenih oznak, usedlina je lahko različna, oblika fermentorja pa ne dopušča natančnih izmer (tudi če se recimo označi litražo).
Živjo Utiševalec.
Še nekaj bi vprašal glede hmeljanja. Ko vržem hmelj pred koncem v posodo in ga vzamem ven tik preden prelijem v fermentor.
Hmelj imam v tekstil vrečkah in, ko jih vzamem ven se mi vse od njih cedi in moram čakat.
Ali bi bila varianta, da pomočim roke v oxi za nekaj časa in fino premučkam, da se vpije oxi po celih rokah in nato kar z rokami primem tiste vrečke od hmelja in jih stisnem, da se odteče vse ven iz vrečk?
Sprašujem zato, da bi čimveč ožmel iz vrečk kar je not, ker so full goste in teče počasi ven ter, da se ne matram z tisto kuhalnico stiskat tistih vrečk?
Še nekaj bi vprašal glede hmeljanja. Ko vržem hmelj pred koncem v posodo in ga vzamem ven tik preden prelijem v fermentor.
Hmelj imam v tekstil vrečkah in, ko jih vzamem ven se mi vse od njih cedi in moram čakat.
Ali bi bila varianta, da pomočim roke v oxi za nekaj časa in fino premučkam, da se vpije oxi po celih rokah in nato kar z rokami primem tiste vrečke od hmelja in jih stisnem, da se odteče vse ven iz vrečk?
Sprašujem zato, da bi čimveč ožmel iz vrečk kar je not, ker so full goste in teče počasi ven ter, da se ne matram z tisto kuhalnico stiskat tistih vrečk?
Dvomim, da se bo poznala različna stopnja karbonizacije, če boš zgrešil za 1 liter. Je še toliko drugih faktorjev, ki precej bolj vplivajo na končni rezultat, da se je pomoje nesmiselno obremenjevati s tistimi 10g sladkorja +-.
Če bi hotel res videti kakšna je razlika v karbonizaciji bi moral pivo najprej delati po popolnoma enakem postopku, potem pa bi ga moral vedno ohladiti na popolnoma enako temperaturo in spiti v istem času.
Prav je, da zadeve dokumentiraš in se poskušaš držati pravil. Po drugi strani pa ne bo konec sveta, če malo eksperimentiraš.
Če bi hotel res videti kakšna je razlika v karbonizaciji bi moral pivo najprej delati po popolnoma enakem postopku, potem pa bi ga moral vedno ohladiti na popolnoma enako temperaturo in spiti v istem času.
Prav je, da zadeve dokumentiraš in se poskušaš držati pravil. Po drugi strani pa ne bo konec sveta, če malo eksperimentiraš.
- Status