Ima mogoče kdo namen kupovati Cascade hmelj v kratkem? Na mojepivo so tisti 30g paketki predragi, raje kupim celo kilo v hmezadu. Če se najde kdo ki bi vzel kakšne pol kile naj sporoči (oz. lahko tudi na 3 ali 4 dele razdelimo).
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Danes sem zvaril Oatmeal Stout po metodi BIAB partial mash, da bo pripravljen, ko se začnejo hladni jesenski dnevi.
Recept:
- 0,2kg Chocolate malt
- 0,25kg ovsenih kosmičev
- 0,3kg roasted barley
- 2kg temni ekstrakt
- 25g magnum - 60 min.
- 1pkg SafAle S-04
Ker nimam mlinčka sem slad zmlel kar v blenderju. Gre počasi, pa malo bolj na drobno zmelje, ampak za v vrečko je baje OK.
Mash sem delal v vreči kar v loncu s 5 litri vode + 2 litri vroče vode za izpiranje. Lonec sem dal v pečico, ki je bila ogreta na cca 60 stopinj, tako, da je bila temperatura zelo konstantna. Po pol ure vretja sem v vodo vrgel še 2kg temnega ekstrakta.
Pivino sem na hitro ohladil na cca. 70 stopinj v ledeni kopeli, potem pa zalil z 10,5 litra hladne vode.
OG: 1.050 (po beersmithu je bila predvidena 1.051, tako, da sem očitno dobro odmeril
)
Resno sem vzel tudi nasvete o prezračevanju pivine. Skoraj 10 minut sem besno premetaval fermentor. Dober fitnes
Trenutno fermentor počiva na 18 stopinjah.
Recept:
- 0,2kg Chocolate malt
- 0,25kg ovsenih kosmičev
- 0,3kg roasted barley
- 2kg temni ekstrakt
- 25g magnum - 60 min.
- 1pkg SafAle S-04
Ker nimam mlinčka sem slad zmlel kar v blenderju. Gre počasi, pa malo bolj na drobno zmelje, ampak za v vrečko je baje OK.
Mash sem delal v vreči kar v loncu s 5 litri vode + 2 litri vroče vode za izpiranje. Lonec sem dal v pečico, ki je bila ogreta na cca 60 stopinj, tako, da je bila temperatura zelo konstantna. Po pol ure vretja sem v vodo vrgel še 2kg temnega ekstrakta.
Pivino sem na hitro ohladil na cca. 70 stopinj v ledeni kopeli, potem pa zalil z 10,5 litra hladne vode.
OG: 1.050 (po beersmithu je bila predvidena 1.051, tako, da sem očitno dobro odmeril
Resno sem vzel tudi nasvete o prezračevanju pivine. Skoraj 10 minut sem besno premetaval fermentor. Dober fitnes
Zdravo!
Imam par vprašanj, ki si jih neznam točno razložit ali si jih pa razlagam napačno. Najprej glede konusnega fermentorja. Spodnji ventil je za izpust blata. Kdaj pravzaprav blato izpustimo iz fermentorja? Če izpustimo blato ven, potem verjetno ne rabimo pretakat v sekundarni fermentor? Ima tudi ventil za pretakanje pivine. Kam to pivino pretočimo? Jo lahko prisilno karboniziramo že v konusnem fermentorju ali jo moramo pretočit v zorilni tank in tam prisilno karbonizirat? Kakšen je postopek po prisilni karbonizaciji bodisi v konusnem fermentorju ali zorilnem tanku? Se karbonizirano pivo najprej prefiltrira in potem pretoči v steklenice? Če domači pivovar uporablja konusni fermentor in iz njega direkt toči v steklenice, potem mora najbrž dodat nekaj kvasovk za sekundarno fermentacijo? Me pa bolj zanima kako to delajo mikropivovarji. Hvala
Imam par vprašanj, ki si jih neznam točno razložit ali si jih pa razlagam napačno. Najprej glede konusnega fermentorja. Spodnji ventil je za izpust blata. Kdaj pravzaprav blato izpustimo iz fermentorja? Če izpustimo blato ven, potem verjetno ne rabimo pretakat v sekundarni fermentor? Ima tudi ventil za pretakanje pivine. Kam to pivino pretočimo? Jo lahko prisilno karboniziramo že v konusnem fermentorju ali jo moramo pretočit v zorilni tank in tam prisilno karbonizirat? Kakšen je postopek po prisilni karbonizaciji bodisi v konusnem fermentorju ali zorilnem tanku? Se karbonizirano pivo najprej prefiltrira in potem pretoči v steklenice? Če domači pivovar uporablja konusni fermentor in iz njega direkt toči v steklenice, potem mora najbrž dodat nekaj kvasovk za sekundarno fermentacijo? Me pa bolj zanima kako to delajo mikropivovarji. Hvala
Konusni fermentorji v osnovi so samo posode ki imajo dno v konus in ventil za izpust usedline. Kdaj izpustit usedlino je odivisno od tipa piva, načeloma pa se lahko držiš logike da se glavnina usedline ki NI kvas usede po koncu primarnega dela femrnetacije, to je od 3-5 dni. Po tistem se bo pivo sčistilo, večina usedline pa bo sestavljena iz kvasa. Za večino piv potem lahko izpustiš ven iz fermentorja usedlino preden se odločiš za naslednji korak (stekleničenje, pretakanje v keg-e, ...). Ker usedline nimaš ni potrebe po pretakanju piva v sekudnarne posode.
Glede prisilne karbonizacije; če imaš tlačni fermentor (ni vsak konusni fermentor tlačni, in tudi obstajajo klasične tlačne posode) potem je poanta tlaka da se med fermentacijo drži ustrezen pritisk, ki ti omogoča da recimo fermentaciji poteka hitreje (na višji temperaturi) a hkrati ne pridelaš več estrov kot bi jih pri počasni fermentaciji pri nižji temperaturi. To je recimo pomembno pri industrijskih pivovarnah ker se precej pohitrijo postopki izdelave.
Tehnično je tako pivo ki je pod tlakom tudi že karbonizirano. Samo kako boš sedaj to pivo spravil kam drugam je pa vprašanje. Stekleničit ga ne moreš direktno, vsaj ne s klasičnim pretakanjem (rabi se tlačno polnilnico). Da ga spraviš v sodčke tudi rabiš posebno proceduro med pretakanjem pod pristiskom. Skratka če uporabiš fermentacijo pod pristiskom se ponavadi po koncu fermentacije pritisk zbalansira na 0 in s pivom postopa enako kot pri klasični femrntaciji. Lahko konusni fermnetor daš v hladilnik pa ga uporabljaš kot sodček, ampak ne vem če se to pri cenah za take fermentroje splača!
Kot rečeno karbonizirano pivo ne moreš kar pretakat ker kot bo prišlo v stik z zrakom oz. praznim "volumnom" bo izgubilo CO2 (= to tudi pomeni da se bo penilo). Filtriranja piva se ne uporablja v homebrewingu, tudi večina malih pivovaren pivo NE filtrira. Filtrira se izkjučno industrijska piva.
Glede kvasovk, če piva ne filtriraš preko mikrofiltrov (keramični filtri ipd.) potem bo vedno vsebovalo kvasovke in jih ni potrebno dodajat ekstra. Izjema je samo če so kvasovke "umrle" kar se načeloma zgodi če pivo staraš zeloooo dolgo časa.
Da se v najvecji meri znebim usedlin v steklenicah, je potem najboljša in najcenejša varianta, da pivo pretočim v sekundarni fermentor in ga po možnosti še sfiltriram in dodam sladkor in kvasovke pred stekleničenjem? Ce bi pa imel konusni fermentor, bi pa lahko postopek pretakanja v sekundarni fermentor izpustil. Torej tisti mikropivovarji, ki v svojih pivih nimajo popolnoma nic usedlin svoja piva filtrirajo in stekleničjo s tlačno polnilnico? Ob tem, da pivo ze prej karbonizirajo v tlačnih posodah. Se pivo najprej filtrira ali prisilno karbonizira? Gre se mi za to, da se bi znebil cimvec usedlin in pri tem dobil zeljeno karbonizacijo.
Ce staras pivo dovolj dolgo in ga pretocis v sekundarca ter naredis se cold crash pred vsakim pretakanjem bo usedline v pivu minimalno. Nekaj jo bo vedno, tudi ce bos filtriral ker bo usedlino pustil sladkor za karbonizacijo.
Pivo brez usedline je skoraj nujno da se ga prisilno karbonizira in tlacno polni, filtracija niti ni nuja izvaja se spet pri industrijskih pivovarnah kjer nimajo casa da bi starali pivo dovolj dolgo da se cisto zbistri.
Pivo brez usedline je skoraj nujno da se ga prisilno karbonizira in tlacno polni, filtracija niti ni nuja izvaja se spet pri industrijskih pivovarnah kjer nimajo casa da bi starali pivo dovolj dolgo da se cisto zbistri.
Zanima me kako je z divjim hmeljem. Raste mi na koncu vasi pa me zanima če je dober za pivo in kako ga shranim ( vakumsko pakiranje). Rad bi ga dodal za aromo na koncu vretja pa me zanima koliko naj ga dodam za 40L.
Mogoče kdo ve če obstaja kakšen program kot je beer smith v slovenščini ker ang. malo pešam pa se ne znajdem v programu.
Mogoče kdo ve če obstaja kakšen program kot je beer smith v slovenščini ker ang. malo pešam pa se ne znajdem v programu.
Lahko uporabiš "divji hmelj", sam sem ga dal v en ale pa je izpadlo relativno ok. Malce tricky je kdaj ga boš pobiral ker če zamudiš pravi čas potem ostane samo rastlinska aroma in relativno malo eteričnih olj. Če imaš blizu potem vsak dan malce povaljaj en storžek med rokami pa spremljaj kako je z aromo, opazuj tudi najbolj zrele strožke ker ko začenjo rjavet spodaj pomeni da so že prezreli. Sedaj od avgusta do septembra je pravi čas za obiranje.
Dirketno lahko uporabiš tudi sveže storžke, za količine v receptu računaj pri svežih malce več kot pa pri posušenih. Sicer pa kalkuliraj da tvoj pridelek ne bo tako aromatičen kot kakšen industrijski hmelj, tako da BP lahko daš 50-100% več (toliko sem sam dal glede na original recepturo, pa je bil okus ki bi originalno moral biti bolj proti IPA ravno pravi za klasičen "pale ale").
Glede shranjevanja, storžke najprej posuši in to pri nizki temperaturi (na soncu, sušilniku za sadje, pečici z ventilatorjem ampak max. 40C) potem jih lahko zapakiraš in vržeš v skrinjo. Glede vakumiranja ne vem če bo dobro ker so suhi strožki zelo drobljivi in bi potem z vakumiranjem dobil ven samo prah.
Dirketno lahko uporabiš tudi sveže storžke, za količine v receptu računaj pri svežih malce več kot pa pri posušenih. Sicer pa kalkuliraj da tvoj pridelek ne bo tako aromatičen kot kakšen industrijski hmelj, tako da BP lahko daš 50-100% več (toliko sem sam dal glede na original recepturo, pa je bil okus ki bi originalno moral biti bolj proti IPA ravno pravi za klasičen "pale ale").
Glede shranjevanja, storžke najprej posuši in to pri nizki temperaturi (na soncu, sušilniku za sadje, pečici z ventilatorjem ampak max. 40C) potem jih lahko zapakiraš in vržeš v skrinjo. Glede vakumiranja ne vem če bo dobro ker so suhi strožki zelo drobljivi in bi potem z vakumiranjem dobil ven samo prah.
Usedlina v steklenicah je znak, da je pivo fermentiralo v steklenici. Tudi komercialna piva, ki so bottle fermented imajo tako usedlino. Filtriranje pri homebrewingu je milo rečeno trapasto, seveda je pa to samo moje skromno mnenje. Lahko ti pa pokažem IPA ki je kristalno čist, pa je bil uporabljen samo en fermentor in hmelj se je butnil direktno tja not. Imaš pa še par trikov, s katerimi bo pivo vedno čisto in noben izmed njih ni filtracija. Ravno v nefiltraciji je eden izmed čarov homebrewinga.
Nazadnje urejeno:
Pri mojih količinah je 1kg kar veliko. Oz. na zalogi bi rad imel recimo 3 različne vrste. 3kg hmelja pa ne bom porabil v enem letu niti slučajno.
Ampak po drugi strani se pa pri teh cenah splača vzeti kilo, tudi, če čez eno leto pol vržem stran, tako, da grem kar v nabavo.
Ampak po drugi strani se pa pri teh cenah splača vzeti kilo, tudi, če čez eno leto pol vržem stran, tako, da grem kar v nabavo.
Hmelj izgublja aromo in grenkobo glede na zunanje dejavnike. Vakkumsko zapakiran bo na nizkih temperaturah BP obdržal par let. Ko/če pride v stik s kisikom se začne aroma hitreje razkrajat in proces se spet lahko upočasni z nizkimi temperaturami (zato zamrzovalnik). Kemijsko je tudi zelo neodporen na UV svetlobo zato naj bo vedno na temnem.
Sicer pa tudi izguba arome/grenkobo se da kompenzirat z večjo količino, tako da tudi leto/dve let star hmelj ki je bil v zamrzovalniku ne bo zanič ampak se ga da malce več. Na sobni temperaturi in izpostavljenosti zraku je proces staranje mnogokrat hitrejši, tako da lahko po enem letu hmelj postane že zanič. Se pa da to hitro ugotovit stanje ker hmelj ima jebeno močan vonj in dokler zadiši ko se vrečko odpre bo tudi pivu dal okus/aromo.
Sicer pa tudi izguba arome/grenkobo se da kompenzirat z večjo količino, tako da tudi leto/dve let star hmelj ki je bil v zamrzovalniku ne bo zanič ampak se ga da malce več. Na sobni temperaturi in izpostavljenosti zraku je proces staranje mnogokrat hitrejši, tako da lahko po enem letu hmelj postane že zanič. Se pa da to hitro ugotovit stanje ker hmelj ima jebeno močan vonj in dokler zadiši ko se vrečko odpre bo tudi pivu dal okus/aromo.
Jaz hmelj kupujem samo na kile. Ko hmelj dobim, ga odprem in odtehtam 10 zateh po 100g (delam kar velike sarže), ter vsako vakumsko zapakiram...vse skupaj dam nato še v eno vrečo in hranim v omari na temnem, do sedaj nisem imel težav z tem, da bi hmelj vidno propradal.
Zanima me koliko sladice odvzemem po končanem drozganju(jo zlijem nazaj v drozgalnik) predno sladico spustim v sod za kuhanje.
Kuhal bom v sodu od laškega 50L pa me zanima za izgubo med kuhanjem ali računam širino odprtine na vrhu ali širino celotnega soda.
Kuhal bom v sodu od laškega 50L pa me zanima za izgubo med kuhanjem ali računam širino odprtine na vrhu ali širino celotnega soda.
Količinsko niti ni važno, to delaš toliko časa dokler se ti sladica ne zbistri (lupine od ječmena ti jo precedijo). Ko je relativno čista, jo lahko spustiš v sod. Četudi ne bo relativno čista, bo produkt vseeno vredu, boš mel pač malo več usedline.
Računaj odprtino soda.
Računaj odprtino soda.
- Status