Sam svoj pivovar

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Za začetek predlagam da uporabljaš kompletni kalkulator za recepte, ampak se mi zdi da je za začetnika preveč kompliciranja.

Za "celovite sladne ekstrakte" v kalkulaciji uporabi kar LME-liquid extract (tekoči sladni ekstrakt) saj je to v osnovi to. Tarčna količina piva je po želji, klasični batchi so 23l (5 UK galon). Sam delam toliko da mi napolni 2 gajbi (20l piva) kar znese na začetku cca. 21l (nekaj izgubiš z meritvami, nekaj ostane na dnu skupaj s kvasom).

Glede na stil piva je najlažje da si na začetku določiš koliko alkohola hočeš in iz tistega potem izpeljuješ račune. DME izbereš tudi na podlagi stila piva (temen, svetel, ...).

Recimo za začetek sem povedal da je najlažje naredit nek ALE še nabolje nekaj kar je relativno lahko ampak vseeno z veliko okusa. S tem zabrišeš razne priokuse ki bodo posledica napak ki jih boš delal. Sam bi vsakemu začetniku priporočal stout ker zadosti pogojem ki sem jih napisal. Alkoholna stopnja naj bo med 4-4.5%.

Ne pozabi da tudi priming (karbonizacija) v steklenicah doda nekaj alkohola. To najlažje da vkalkuliraš v zgornji kalkulacij tule. Recimo povprečno porabiš za karbonizacijo cca. 100g navadnega sladkorja za 20l piva. Priporočam sicer pivovarski sladkor (corn sugar = dekstroza) ki ga daš ustrezno več.

Konkretna receptura za začetnika:
- 1.8kg pripravljenega sladnega ekstrakta - recimo Muntons - Stout
- 1kg temnega DMEja - klik
- zgornje sestavine ti dajo večino alkohola, potem prišteješ še alkohol ki bo nastal med karbonizacijo v steklenicah -> za stout rabiš cca. 0.1 kg (100g) dekstroze (corn sugar)
- 21l vode

Cenovno torej: 18.58 + 10.37 + 0.2 = 29.15 EUR (za 20 litrov piva, kar znese tam okoli 70-75 centov na pivo)

S tega dobiš OG cca. 1.045 in FG tja do 1.013 (skladkorja za karbonizacijo tu ne upoštevaš ker ga nimaš v primarni fazi vrenja). Te vrednosti je potem fino primerjat z dejanskimi da vidiš koliko je odstopanja oz. da orientacijsko veš kdaj se vretje konča (FG). Alkohol po primarnem vrenju bo okoli 4% z dodanim sladkorjem za karbonizacijo pa ga pride + 0.2%, pivo bo torej na koncu imelo 4.2% alkohola kar je nekako ravno to kar ima Guinness (verjetno najbolj poznan stout pri nas).

DME je jebeno hidrofilen tako da če se le da porabiš celo količino iz vrečke drugače postane vsebina trda če je le malce vlage v bližini. Če rabiš več alkohola tako raje malo manj vode.

Samo vretje bo trajalo pri temperaturi okoli 22C okoli 3-5 dni, potem pustiš da malce odleži (osebno priporočam dva tedna). Potem daš v steklenice skupaj s karbonizacijskim sladkorjem in nato pustiš na toplem še en teden. Po enem tednu na hladno in potem lahko počasi že piješ! Pivo tudi v steklenicah rabi kakšen mesec da se popolnoma izoblikuje okus, da dobiš dobro peno in da se usedlina naredi čvrsta (na začetku se ti bo takoj dvignila in kvarila okus + videz).

Aja flaške z domačim pivom naj bodo vedno pokonci, naliva naj se cela količina naenkrat (raje v vrč pa potem razdelit po kozarcih če nimaš 0.5 kozarcev), usedlino ki jo je na začetku za cca 1 cm se da "za bogove" (potem s staranjem ko postane "trdna" se ne meša toliko in se da nalit vso pivo).
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.058
-8.741
113
Ok, materjal doma(dobr da je "sam-svoj-pivovar" sam 5km stran in lahko uletim ko se mi sprdne
grin1.gif
), jutr pa v akcijo.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Sem ti hotel predlagat da kupuj pri njemu ker je iz tvoje province!
grin1.gif


Veselo na delo, sicer pa če rabiš kakšen nasvet kar uporabi tole temo!
nahrung002.gif
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.058
-8.741
113
Kolk so kej zaneslive flaše z mehanskim zapiralom? Se vložek vanje splača, ali je bolj ostati pri običnih flašah in kroncah?
 

bles

Pripravnik
18. sep 2007
257
2
18
54
Evo termo kontrol inštaliran:



Klet se nikakor ne ohladi, za vretje tega "Muntons Gold Continental Pilsnerja" pa potrebno nekje med 18 in 21 stopinj. Že voda iz pipe ima preko 25.



Glede na temperaturo vrenja zadeva seveda ni pravi pilzner. Bomo videli kaj bo ven ratalo.

Če bo termo kontrol dobro delal, bom kasneje šel probat enega pravega naredit.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Kolk so kej zaneslive flaše z mehanskim zapiralom? Se vložek vanje splača, ali je bolj ostati pri običnih flašah in kroncah?

Nisem nikoli uporabljal, ampak tesnila je fino zamenjat na toliko časa kar posledično pomeni da si cenovno na istem. Meni sicer ne dajejo dobrega občutka! Je pa tudi res da te flaše ne morejo počt če jih preveč obremeniš ker bo prej popustil zamašek.

Moje mnenje, najhitreje in najbolj enostavno je da kupiš en kvaliteten (namizni) zapirač za kronice.
 

Gaston

skeptik
19. jul 2007
890
2
18
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Kolk so kej zaneslive flaše z mehanskim zapiralom? Se vložek vanje splača, ali je bolj ostati pri običnih flašah in kroncah?

Meni se obnesejo.
Težavo mi je predstavljalo le doziranje sladkorja za sekundarno fermentacijo. Če se mi je potresel po ustju steklenice, ni dobro tesnilo. Odkar uporabljam tabletke (beri zadnja dva batcha) pa praktično nimam izpada.
 

bles

Pripravnik
18. sep 2007
257
2
18
54
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Ok, materjal doma(dobr da je "sam-svoj-pivovar" sam 5km stran in lahko uletim ko se mi sprdne
grin1.gif
), jutr pa v akcijo.

In kaj variš?

bles
 

bles

Pripravnik
18. sep 2007
257
2
18
54
Citat:
Uporabnik Gaston pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Kolk so kej zaneslive flaše z mehanskim zapiralom? Se vložek vanje splača, ali je bolj ostati pri običnih flašah in kroncah?

Meni se obnesejo.
Težavo mi je predstavljalo le doziranje sladkorja za sekundarno fermentacijo. Če se mi je potresel po ustju steklenice, ni dobro tesnilo. Odkar uporabljam tabletke (beri zadnja dva batcha) pa praktično nimam izpada.

Steklenice so sicer 50% dražje od navadnih, pa malo višje so. So pa seveda bolj kulske :)

Za začetek sem se odločil da bom vzel navadne.
bles
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.058
-8.741
113
Citat:
Uporabnik bles pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Ok, materjal doma(dobr da je "sam-svoj-pivovar" sam 5km stran in lahko uletim ko se mi sprdne
grin1.gif
), jutr pa v akcijo.

In kaj variš?

bles
Trenutno stout.
Nasledna runda bo porter, pol bi pa probal kakšno pšenično.

btw znalci, kam spada pšenično kar se tiče temperature varjenja?
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Citat:
Uporabnik bles pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Ok, materjal doma(dobr da je "sam-svoj-pivovar" sam 5km stran in lahko uletim ko se mi sprdne
grin1.gif
), jutr pa v akcijo.

In kaj variš?

bles
Trenutno stout.
Nasledna runda bo porter, pol bi pa probal kakšno pšenično.

btw znalci, kam spada pšenično kar se tiče temperature varjenja?

Načeloma kvasovke zgornjega vrenja.

Za pšenično močno priporočam da vzameš kvaliteten namenski kvas, ker tisti zraven je klasičen ale kvas s katerim ne dobiš želenega učinka. Pšenično pivo dobi večino okusa iz kvasa zato je izbira pravega precej pomembna, enako pri pšeničnem pivu ne želiš preveč dobro sedimentacijo (pivo mora ostati malo motno).

Dober kvas ima tudi "tehnični list" v katerem imaš priporočene vrednosti temperatur (in odvisnost temperatur od okusa). Sam ravno staram en batch pšeničnega, kvas je bil Safbrew-WB06 (specifikacija). Temperatura fermentacije je bila 20-21C, okus je podoben pravim nemškim pšeničnim pirom (Franziskaner ipd.).
 

bles

Pripravnik
18. sep 2007
257
2
18
54
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:

Načeloma kvasovke zgornjega vrenja.

Za pšenično močno priporočam da vzameš kvaliteten namenski kvas, ker tisti zraven je klasičen ale kvas s katerim ne dobiš želenega učinka. Pšenično pivo dobi večino okusa iz kvasa zato je izbira pravega precej pomembna, enako pri pšeničnem pivu ne želiš preveč dobro sedimentacijo (pivo mora ostati malo motno).

Dober kvas ima tudi "tehnični list" v katerem imaš priporočene vrednosti temperatur (in odvisnost temperatur od okusa). Sam ravno staram en batch pšeničnega, kvas je bil Safbrew-WB06 (specifikacija). Temperatura fermentacije je bila 20-21C, okus je podoben pravim nemškim pšeničnim pirom (Franziskaner ipd.).

Kaj pa ostalo razen kvasa, kaj si vse dal v pšenično pivo?

Pa glede staranja: na kakšni temperaturi?

bles
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.058
-8.741
113
In kako preprečiš sedimentacijo? Verjetno ne tako, da premešaš vsebino posode predno vliješ v flaše
evil.gif
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Citat:
Uporabnik bles pravi:
Kaj pa ostalo razen kvasa, kaj si vse dal v pšenično pivo?

Pa glede staranja: na kakšni temperaturi?

bles

V bistvu je šlo za eno piksno pripravljenega sladnega ekstrakta (Muntons 1.8kg) + 1kg DME pšeničnega + 0.5kg svetlega DMEja. Ker je grenkoba za pšenično pivo dokaj nizka nisem dodajal nič hmelja za grenčino (ga je dovolj že v piksni), sem pa cca. 20 min vrel vse skupaj in na koncu dodal 10g hmelja za aromo (Hallertau Mittelfrüh). Aroma hmelja se s kuhanjem namreč uničuje (kar pomeni da če hmeljen ekstrakt kuhaš predolgo izgubiš aromo [grenčina ostane], tako da se jo lahko nadomesti z lastno).

OG=1050, FG=1014, predviden alkohol na koncu 5-5.1

Trenutno leži v fermentacijski posodi (primarni) že 2 tedna (temperatura 19-20), glede na to da je motnost zaželjena ne bom pretiraval in bom verjetno začetek naslednjega tedna dal v steklenice.

@jest5 - motnost piva je kar precej v domeni kvasa! Sicer pa tudi ko boš 3 tedne odležano pivo dal v steklenice bo še vedno motno (oz. bo spet postalo ker boš dodal sladkor). Šele v steklenicah in hladilniku se dokončno zbistri do končne stopnje .. ta stopnja pa je odvisna od surovin, temperature in pa jasno kvasa. Pšenično pivo ima itak večji beljakovinski delež (ta povzroča motnost) in s pravimi kvasovkami se potem nikoli ne zbistri.

Za popolno zbistritev imaš "lagering" proceduro katere glavni del je "cold crush", to sicer lahko dosežeš z vsakim pivom tako da ga daš na čimbolj hladno. Pač fizika oz. kemija, v mrzli vodi se namreč absorbira manj "trdne" snovi kot v topli in če imaš trdne snovi že prej v raztopini se jasno začnejo izločat.

Za popolno čistino nekateri uporabljajo tudi dodatne produkte ki vežejo trdne delce, te se ponavadi dodaja po kuhanju (sploh če se igraš s hmeljem in pa pravim žitom dobiš veliko "smeti").
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Meni ni še nikoli nobena počila pa sem polnil do 2.8 enot CO2ja tudi v nepovratne (tanjše) steklenice!
grims-1.gif


Standardne povratne steklenice naj bi zdržale vsaj 5 enot CO2ja pri sobnih temperaturah, realno pa precej več. Nekako do 3.5 enote je čisto "varna" meja (safe side), če se uporablja take steklenice. (za več se lahko uporabi šampanjske steklenice)

Sicer pa če si pogledaš malce youtube kjer folk odpira steklenice ki so jim začele pokat, je jasno da je pritisk ogromen. Stopnje (prevelike) karbonizacije si sledijo nekako tako (pivo ohlajeno na temperaturo pitja):
1. ob odpiranju steklenice se naredi malce pene na vrhu -> to je tam 3 enote CO2ja
2. ob odpiranju steklenice se pena dvigne oz. gre malo preko -> to je nad 4 enote CO2ja
3. ob odpiranju steklenice imamo manjši ali večji vodomet -> od 5 do 10 enot CO2ja (kronski zamaški se napihnejo)
4. steklenico raznese -> nad 10 enot CO2ja

Upoštevat je potrebno da se v primeru višje temperature iz piva sprosti več CO2ja in posledično se pritisk poveča, tako da je pri višjih temperaturah lestvica malce nižja. Enako je potrebno vedet da je določen delež (povratnih) steklenic že dotrajan ali pa ima prirojen ali pridobljen defekt, ki lahko povzroči pokanje.

Da pridelaš več kot 5 enot CO2ja po "nesreči" skoraj ni možno, važno je da počakaš da je fermentacija končana in pa da doziraš normalno količino sladkorja za karbonizacijo. Edini resen problem je da ti pridejo vmes kakšni drugi mikrobi (bakterije) ki delajo iz preostanka sladkorja, ki so ga kvasovke pustile, dodatne pline. Zato je tudi dobro pustiti da pivo odleži vsaj 2 tedna preden stekleničiš: 1. fermentacija se zagotovo konča, 2. če ti pride do bakterijske okužbe celotnega batcha boš to jasno videl (vohal, okušal) ko boš filal steklenice.

Aja stare rjave ne-longneck povratne steklenice so še bolj odporne na pritisk, pa še večjo zaščito pred UV svetlobo imajo. (nisem ziher če so una low cost generik piva polnjena v te steklenice, ampak oblika je prava [špar s-budget ipd.])
 

shift

Guru
20. jul 2007
9.918
2.323
113
za šankom
super tema.

eno vprašanje vidim da uporabljate dekstrozo.dekstroza ima napram saharozi(navadni sladkor),manjšo relativno sladkost.recimo če dekstroze uporabimo 1kg potem potrebujemo saharoze cca 0,75kgtukaj se sprašujem ali je saharoza sploh primerna za izdelavo piva?
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.058
-8.741
113
Te rjave flaše iz "sam svoj pivovar" padejo v katero kategorijo? Pa hofferjeve "Beer König" flaše, k se mi jih glih nekaj vali naokoli?
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Citat:
Uporabnik shift pravi:
super tema.

eno vprašanje vidim da uporabljate dekstrozo.dekstroza ima napram saharozi(navadni sladkor),manjšo relativno sladkost.recimo če dekstroze uporabimo 1kg potem potrebujemo saharoze cca 0,75kgtukaj se sprašujem ali je saharoza sploh primerna za izdelavo piva?

Da bomo na jasnem: desktroza=glukoza=monosaharid, v pivovarstvu se uporablja originalno maltoza ki je disahardi glukoze. Maltoza je namreč glavni produkt slajenja žitaric (encimske pretvorbe škorba v sladkor).

Ker si pri proizvodnji piva odvisen od kvasovk je nekako najbolj optimalno da jih hraniš samo z eno hrano oz. čimbolj enako hrano. Pri saharozi se zna zgodit da bodo kvasovke porabile saharozo in potem pustile maltozo. Enako je v bistvu tudi če uporabiš glukozo/dekstrozo. Poleg tega so vsi ti sladkorji čisti in ne dajo nič okusa (to smo že obdelali na začetku topica) zato se jih čimbolj izogibat in uporabljat pravi slad oz. sladni ekstrakt.

Za priming (nastanek co2ja v steklenicah) se pa ponavadi uporabi monosahardni sladkor, večinoma dekstrozo ker naj bi dala ob spodobno majhni usedlini kvalitetno peno pa še najlažja je za razgradnjo. Lahko se sicer BP uporabi tudi saharozo.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.132
4.112
113
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Te rjave flaše iz "sam svoj pivovar" padejo v katero kategorijo? Pa hofferjeve "Beer König" flaše, k se mi jih glih nekaj vali naokoli?

Nimam pojma glede teh flaš, verjetno pa so te s "sam svoj pivovar" enake ali boljše kot naše povratne. Najlažje oceniš kvaliteto flaške tako da jo daš na vago in primerjaš s poznanimi. Boljša flaška ima več stekla in je posledično bolj trdna.
 
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.