Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Je možno. Pritisk Co2 sicer ne omogoča določanja količine plina v jeklenki ker bo imel ko bo v tekoči fazi enak pritisk ne glede na to ali je jeklenka skoraj prazna ali pa povsem polna. Razlika v tlaku bo samo zaradi temperature in pri CO2ju tlak precej niha. Tako da za določanje količine je edino kvalitetno merilo tehtanje. Ko enkrat v jeklenki ni več tekoče faze bo pa tlak začet hitro padat dokler ne doseže 0 (ti si nekje na tej stopnji).
Ima mogoce kdo izkusnje s pealed (de husked oz oluscen) roasted barley? Prodajajo ga na moje pivo poleg navadnega roasted barley, katerega nimajo na zalogi. Varil bom pa oatmeal stout pa me zanima ce je dehusked primeren za ta stil. Pise, da ima vonj po zazganem in dimljenem... je pa manj astringeten, ker je oluscen. Varil bom pa k stilu po BJCP.
Evo danes sem napolnil moja prva dva corny sodčka.
Oba sem najprej priklopil na co2 (1bar) in nadomestil kisik z co2.
Sedaj sem oba sodčka dal v hladilnik enega sem priklopi na co2 linijo na sistem set and forget.
Drugi pa ni priklopljen na co2 linijo, ker še nimam t člena.
Ali je ta sodček lahko v hladilniku še dober teden preden dobim t-člen glede na to ,da ni priklopljen na co2?
Oba sem najprej priklopil na co2 (1bar) in nadomestil kisik z co2.
Sedaj sem oba sodčka dal v hladilnik enega sem priklopi na co2 linijo na sistem set and forget.
Drugi pa ni priklopljen na co2 linijo, ker še nimam t člena.
Ali je ta sodček lahko v hladilniku še dober teden preden dobim t-člen glede na to ,da ni priklopljen na co2?
nič ne bo narobe, vsak dan ga dofilaj s co2 če slučajno kje pušča. Jaz ga nafilam s co2 in dam v hladilnik, cez dva dni vlijem noter gelatin in pocakam se 3 dni, potem dam pa sod ven in priključim na co2. S tem da vsak dan dofilam morebiten izpust co2 ko je sod v hladilniku. Med tem cajtom se tudi lepo karbonira in mas v enem tednu kristalno cisto in karbonirano pivo.
Bistveno je da je v sodcku pritisk ker so ventili in tesnila tlacnega tipa (tesnijo ok samo ce je nadtlak v sodu). Tako da nabij nekaj pritisk noter in vsake toliko preveri ce je se ok (pritisk bo padal ker se bo co2 absorbiral v pivo).
Sama fermentacija pri 15 stopinjah ni problem. Problem je lahko v času delitve kvasovk, ker lahko fašeš priokus po breskvah.
Ali uporabiš 2 paketka, da se kvasovke manj množijo, ali pa temperaturo spustiš šele, ko se začne aktivna fermentacija.
Jaz sem že nekejkrat fermentiral pri 16 stopinjah in nisem imel kakšnih opaznih proikusov. Sem pa kvas stresel v pivino z okoli 20-22 stopinj, to pa traja glih kakšen dan, da pade na 16 in takrat kvasovke že začenjajo prdeti
Ali uporabiš 2 paketka, da se kvasovke manj množijo, ali pa temperaturo spustiš šele, ko se začne aktivna fermentacija.
Jaz sem že nekejkrat fermentiral pri 16 stopinjah in nisem imel kakšnih opaznih proikusov. Sem pa kvas stresel v pivino z okoli 20-22 stopinj, to pa traja glih kakšen dan, da pade na 16 in takrat kvasovke že začenjajo prdeti
Kje si pa slišal, da se priporočajo nekaj višje? Za dry stout bi bila temperatura ptrostora nekje med 16 in 19 stopinjami. Kar pomeni, da bi višek fermentacije nekje tik pod 20 stopinjami. Fino je, da potem mal dvigneš, da ostane pivina ves čas na 19-20. Se lepše sčisti.
Nazadnje urejeno:
Če fermentiraš z US-05 na 16 stopinjah, potem si na pravi poti do odličnega piva kar se tiče fermentacije. V fermentorju je potem približno 19 stopinj ob aktivni fementaciji. Na teh stopinjah nikoli ne dobim priokusov, pivo pride 'čisto'. Je pa res, da moraš pivo shladit na 16 stopinj pred dodajanjem kvasa. Ker če maš pivo ohlajeno na 20 stopinj potem se bo aktivna fermentacija začela še preden bo pivo padlo na 16 stopinj, tako boš imel v fermentorju 20-22 stopinj, kar je ok. Ni pa ok, če imaš v prostoru 16, ker bo temperatura med aktivno fementacijo padala. Poskrbi za čimmbolj enakomerno temperaturo prostora in fermentorja ob dodajanju kvasa. Pazi tudi da ne vliješ rehidriran kvas v prehladno pivino, max 10 stopinj razlike.
Nekoč so bile neke pritožbe okoli tega, da se stvari dogajajo samo v Ljubljani, zato se bo zgodilo tole:
https://www.facebook.com/events/1566218050365499/
Nekaj se nas bo verjetno peljalo v MB iz Lj.
https://www.facebook.com/events/1566218050365499/
Nekaj se nas bo verjetno peljalo v MB iz Lj.
Ne oxi načeloma ni problem za inox, tudi za baker ne. Vseeno ker vsebuje kisik bi lahko baker oksidiral. Edino kar bi me skrbelo je da dve kovini lahko reagirata med sabo v raztopini ki ima dovolj prostih elektronov (galvanski člen = baterija).
Po končanem namakanju v oxiju speri z vodo in potem še s kislino da spucaš baker če bi se kaj pojavilo na njem pa bo.
Po končanem namakanju v oxiju speri z vodo in potem še s kislino da spucaš baker če bi se kaj pojavilo na njem pa bo.
- Status