Citat:
Uporabnik kalbo pravi:
Jest bi pa sam neki vprašal, kaj ga vsi tok s tem Irish mosom sračkate. OK za svetla piva štekam...nekak....sam za stoute pa res ne.
Irish moss pomaga pri združevanju določenih beljakovin in določenih drugih snovi iz vretja (hot break->cold break), torej direkten efekt je da imaš v pivu bolj velike kose beljakovin = hitreje/lažje potonejo. Če stvari lažje/hitreje potonejo se jih lažje znebiš v procesu/procesih pretakanja in jih pride v končni produkt manj.
Pivo ki ima več beljakovin bo lahko*:
- bolj motno
- imelo več usedline
- bo manj biološko in kemijsko stabilno
- imelo drugačen okus
Motnost je v osnovi estetski problem, torej nepomemba. Motnost se sicer vidi tudi pri temnih pivih, če je pivo motno ne bo nikoli črno ampak bo rjavo. To je posledica tega da čisto pivo absorbira vso svetlobo (ga vidimo črno), medtem ko motno pivo odbija del svetlobe (ne bo črno črno, ampak bolj rjavo). Je pa res da blago meglico (haze) ki se jo vidi v svetlih pivih v črnem pivu ne opaziš.
Usedlina je stvar okusa, če se zverziraš jo itak lahko pustiš večinoma v flaški. Problem je recimo ko imaš 0.75l flaško ki jo želiš zdelit med 3 kozarce, moraš bit zelo previden da ko točiš naslednji kozarec ne vzdigneš usedline in potem 3ji dobi motno pivo (ali pa rjav drekec kvasa na lepo belo penico od stouta).
Mikrobiološka in kemijska stabilnost je lahko problem pri motnih pivih, če je motnost posledica recimo škroba (nepopolna encimska pretvorba) se bodo 100% začeli procesi razkroja škroba s strani nekaterih bakterij ki so odporne na alkohol in kislo okolje in 100% pridejo v pivo. Pri beljakovinah enako, s tem da je malce manj organizmov ki žvečijo beljakovine in preživijo alkohol in kislo okolje, ampak obstajajo. Kemijska stabilnost sovpada z naslednjo točko ...
Glede okusa, beljakovine se rade vežejo na veliko snovi, tudi na tiste ki dajejo pivu okus. Recimo na snovi iz hmelja. Beljakovine bodo tako zavirale/slabile aromo hmelja. S tem da je tukaj tudi res da ko dodaš irish moss v kuhanje uspešno z beljakovinami povežeš tudi določen del snovi iz hmelja. Zaradi tega se dodaja irish moss 15 min pred koncem in pametno je dodat aromatične hmelje od katerih hočemo močno aromo (late dodatki) par minut za dodajanjem irish mossa (NE pa dodajat irish mossa prej, ker med daljšim vretjem se bodo zlepljeni delci lahko spet sprostili in ne bo efekta).
* jasno napisano velja na splošno za splošno pivovarsko prakso za povprečen ale. Če pustiš pivo dovolj dolgo bodo tudi manjši delčki potonili, če delaš cold crash, pretakanja, končne "čistilce" piva, filter ipd. tudi to vpliva na bistrost piva. Tako da irish moss ni zagotovilo da bo pivo bistro, enako kot neuporaba ne pomeni da pivo ne more bit bistro!
Kar se tiče uporabe ga sam vedno dodajam ne glede na tip piva, tudi recimo v pšenična. Okoli ostalega pa za pšenična in temna piva ne delam cold crasha, pri pšeničnih ponavadi niti pretakanja v sekundarca, ker gre po parih tednih kar v steklenice (z dovolj usedline).
. a je kakšna varianta, da spražim sam Pale ale slad do te mere, da dobim ven neki nadomestek roasted barley-a. Pa ta roasted barlex je kokr že oluščen, da luščina ne greni piva. Ali to pomeni, da ga je treba predhodno tud oluščit.... 
