Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
+1, cascade je tipičen ameriški hmelj s sadnimi (tropskimi) notami in je primeren samo za ameriška piva.
S golding za grenkobo je nesmisleno uporabljat ker ima samo 4% AA (podatke o AAju ki ti jih beersmit daje niso ok ker se letine razlikujejo med sabo, sploh pri nizko AA hmelju moraš delat popravke ... s golding ima zadnja leta vedno okoli 4% AAja, vnešen je v večino progarmov pa kot 5+% AA), to pomeni da moraš usut 100g hmelja ki ti potem dela en kup svinjarije na dnu. Pri 60 min je skoraj tehnično bolje uporabiz cascade če ga že imaš, če pa hmelja še nimaš kupi en tipičen hmelj za grenkobo (magnum, target, ...).
Glede sladu je ok, dokaj velik delež karamelnega sladu v Angleškem IPA ne bo škodil. Če bi delal ameriški IPA pa raje daj malo manj.
S golding za grenkobo je nesmisleno uporabljat ker ima samo 4% AA (podatke o AAju ki ti jih beersmit daje niso ok ker se letine razlikujejo med sabo, sploh pri nizko AA hmelju moraš delat popravke ... s golding ima zadnja leta vedno okoli 4% AAja, vnešen je v večino progarmov pa kot 5+% AA), to pomeni da moraš usut 100g hmelja ki ti potem dela en kup svinjarije na dnu. Pri 60 min je skoraj tehnično bolje uporabiz cascade če ga že imaš, če pa hmelja še nimaš kupi en tipičen hmelj za grenkobo (magnum, target, ...).
Glede sladu je ok, dokaj velik delež karamelnega sladu v Angleškem IPA ne bo škodil. Če bi delal ameriški IPA pa raje daj malo manj.
Letina? Ker sem imel od Hmezada zadnje 3 letine pa so vse pod 4.5. Razen če je razlika v posameznih batchih.
Sam še nikoli nisem imel tako motnega piva da se nebi skristaliziralo ko ga daš v steklenico, še tistega ki sem ga hotel imeti!
Lahko uporabiš še želatino ali kakšno drugo "fining" sredstvo. Karkoli uporabiš moraš skoraj nujno kombinirat s cold crashom.
Torej fermentor na mrzlo, počakat da se shladi. V 3dcl mrzle sterilne vode dodat eno malo žličko navadne želatine v prahu, počakat 15 min da se "nabrekne" in potem s sterilno žličko rahlo premešat da se lepo razporedi/raztopi. Nato vodo z želatino segrevat na nekje 60C oz. dokler ne postane voda z želatino kristalno čista. Potem (takoj) še vročo vodo z želatino vlit v fermentor. Če ima pivo dokaj nizko temperaturo (pod 5C) počakaš 1 dan pa bi morala želatina potegnit svinjarijo na dno, če je temperatura višja bo trajalo lahko malce dalj časa pa tudi ni nujno da bo tako uspešno.
Hvala za opozorila. Se bom še malo poigral in menjal sestavine (hmelj bom itak na novo kupoval).
Kateri hmelj bi pa potem priporočali za aromo in dry hopping? Kje vi kupujete sestavine? Na moje pivo so cene kr solidno navite, Hmezad je pa bolj švoh, kar se tiče angleških hmeljev.
Prosil bi še malo razlage za tole:
Name Description Step Temperat Step Time
Saccharification Add 32,62 l of water at 72,9 C 68,9 C 60 min
Mash Out Heat to 75,6 C over 7 min 75,6 C 10 min
Predstavljam si, da to pomeni sledeče: 32,62l vode segrejem na 72,9 stopinj, dodam vse sestavine in 60min držim na 68,9 stopinj. Po eni uri še za 10min segrejem na 75,6 stopinj.
Vprašanja: kdaj začne teči čas? Ko se temperatura viša, ali ko jo dosežem? Kok natančen je treba bit pri merjenju? Verjetno +/- par stopinj ali minut ne igra posebne vloge, ali pač?
Kateri hmelj bi pa potem priporočali za aromo in dry hopping? Kje vi kupujete sestavine? Na moje pivo so cene kr solidno navite, Hmezad je pa bolj švoh, kar se tiče angleških hmeljev.
Prosil bi še malo razlage za tole:
Name Description Step Temperat Step Time
Saccharification Add 32,62 l of water at 72,9 C 68,9 C 60 min
Mash Out Heat to 75,6 C over 7 min 75,6 C 10 min
Predstavljam si, da to pomeni sledeče: 32,62l vode segrejem na 72,9 stopinj, dodam vse sestavine in 60min držim na 68,9 stopinj. Po eni uri še za 10min segrejem na 75,6 stopinj.
Vprašanja: kdaj začne teči čas? Ko se temperatura viša, ali ko jo dosežem? Kok natančen je treba bit pri merjenju? Verjetno +/- par stopinj ali minut ne igra posebne vloge, ali pač?
Če si v beersmitha vnesel prav podatke potem načeloma to pomeni to ja. Mlet slad streseš v vodo ki je segreta na target stopinje in ko premešaš se mora temperatura ustalit na tvoji željeni (verjetno 69C). Sicer pri BIAB metodi ni tak problem ker lahko po potrebi dogreješ v kolikor bi bila temperatura prenizka.
Čase se načloma meri ko dosežeš temperaturo oz. začetek drozganja se šteje ko drozgo premešaš in se temperatura ustali. Sicer pa +-5 min nima nobenega pomena.
Po koncu drozganja na 69C segreješ drozgo na mashout temperaturo, to je 75C kjer pustiš cca. 10 min da se vsa vsebina ogreje in se sladkorji lepše izločijo iz sladu.
Temperature med drozganjem itak ne bodo enovite in boš imel ob robu neizoliranega lonca tudi 5C manj kot pa v sredici razen če ves čas mešaš, tako da načeloma je bistveno da je neka povprečna temperatura v območju kjer želiš da je. Temperaturo se meri tako da drozgo premešaš, počakaš 1 min in potem sondo termometra potisneš 5-10 cm pod gladino nekje v sredini posode. Kar izmeriš je tvoja temperatura.
Pa s takšnim deležem cara sladu kot ga imaš boš pri 69C dobil dokaj sladko pivo, raje znižaj to temperaturo na 67 ali pa znižaj delež karamelnega sladu.
Čase se načloma meri ko dosežeš temperaturo oz. začetek drozganja se šteje ko drozgo premešaš in se temperatura ustali. Sicer pa +-5 min nima nobenega pomena.
Po koncu drozganja na 69C segreješ drozgo na mashout temperaturo, to je 75C kjer pustiš cca. 10 min da se vsa vsebina ogreje in se sladkorji lepše izločijo iz sladu.
Temperature med drozganjem itak ne bodo enovite in boš imel ob robu neizoliranega lonca tudi 5C manj kot pa v sredici razen če ves čas mešaš, tako da načeloma je bistveno da je neka povprečna temperatura v območju kjer želiš da je. Temperaturo se meri tako da drozgo premešaš, počakaš 1 min in potem sondo termometra potisneš 5-10 cm pod gladino nekje v sredini posode. Kar izmeriš je tvoja temperatura.
Pa s takšnim deležem cara sladu kot ga imaš boš pri 69C dobil dokaj sladko pivo, raje znižaj to temperaturo na 67 ali pa znižaj delež karamelnega sladu.
Da še to odgovorim.
Klasičen angleški hmelj sicer lahko kupiš iz tujine, ampak po drugi strani je naš slovenski hmelj "angleškega" podtipa in je čisto ok za angleška piva. S. golding je odličen hmelj za aromo in tudi za dry hopping, če ga uporabljajajo najboljše angleške pivovarne ga lahko tudi ti/mi!
Za grenčino pri nas dobiš poceni (nemški) Magnum, ki je verjetno tudi pridelan v slo, čisto dober hmelj za svoj namen.
Barva piva je posleidca uporabljenih surovin ki se uporabljajo primarno za aromo in okus, nobeno pivo ni temno samo po sebi* ampak je temno zaradi sladov ki se uporabljajo za okus/aromo.
Temno barvo lahko dajejo žgani sladi (čokoladni, črni), temnejši aromatični ali osnovni sladi (munich, aroma, brown), temnejši karamelni sladi in tudi neslajeni žgani ječmen. Skratka sladov za temno barvo je en kup, izbor je pa odvisen od stila ki ga delaš.
* v sodobnem času imaš tudi piva ki so temna samo zato ker so temna, torej ne želiš izrednega okusa iz sladov ki dajejo temno pivo želiš pa temno barvo. V ta namen se uporablja recimo "oluščen žgan ječmen", stvar daje črno barvo in skoraj nič okusa/arome. Primer takega piva je recimo "black IPA" oz. "cascadian black ale" kot se imenuje uradno.
Temno barvo lahko dajejo žgani sladi (čokoladni, črni), temnejši aromatični ali osnovni sladi (munich, aroma, brown), temnejši karamelni sladi in tudi neslajeni žgani ječmen. Skratka sladov za temno barvo je en kup, izbor je pa odvisen od stila ki ga delaš.
* v sodobnem času imaš tudi piva ki so temna samo zato ker so temna, torej ne želiš izrednega okusa iz sladov ki dajejo temno pivo želiš pa temno barvo. V ta namen se uporablja recimo "oluščen žgan ječmen", stvar daje črno barvo in skoraj nič okusa/arome. Primer takega piva je recimo "black IPA" oz. "cascadian black ale" kot se imenuje uradno.
Malo sem še zmeden koliko suhega kvasa uporabiti. Vsi recepti, ves youtube vedno uporabljajo samo en paket suhega kvasa in še to večinoma potresejo kar na vrhu pivine, jaz ga vedno rehidriram. Če uporabljam kalkulator in vnesem moje podatke, 21l OG 1.045 ter 6B celic , kakor je rečeno od fermentisa, bi jih moral uporabiti skoraj tri. Koliko je sedaj najbolje, pa nekako se mi ne da delati starterja.
Nazadnje urejeno:
Fermentis garantira 6B celic, tule imaš dejanske podatke iz testov. Povprečje naj bi bilo 10B in to vneseš v kalkulator.
Pri takem OGju bi za silo zadostoval 1 paket (malenkosten undepitching), škodit ne more niti 2 paketa.
Če kvasa ne rehidriraš odvisno od gostote pivine se od 20-50% celic ne aktivira uspešno v pivini (po domače povedano padejo na dno in tam crknejo). Za OGje okoli 1.050 je izmerjen delež 25-30%, torej namesto 10B celic imaš samo še 7B aktivnih celic. ČE bi dal 2 vrečki kvasa ga teoretično lahko tudi posuješ po vrhu pivine.
Pri takem OGju bi za silo zadostoval 1 paket (malenkosten undepitching), škodit ne more niti 2 paketa.
Če kvasa ne rehidriraš odvisno od gostote pivine se od 20-50% celic ne aktivira uspešno v pivini (po domače povedano padejo na dno in tam crknejo). Za OGje okoli 1.050 je izmerjen delež 25-30%, torej namesto 10B celic imaš samo še 7B aktivnih celic. ČE bi dal 2 vrečki kvasa ga teoretično lahko tudi posuješ po vrhu pivine.
Kako je z uporabo bakra v pivovarstvu.
Vem da so včasih uporabljali bakrene kotle itd...
Jaz ga bi uporabljal samo za pretakanje s pretočno črpalko, pač bakreno cev bi imel na koncu plastične, za poskrkati pivino in pivo.
Ali mi lahko kaj zreagira (kak zeleni volk), pač baker ne bo bil v stiku z pivino oz. pivo dalj časa, ampak samo dokler bom pretakal zadeve.
Torej iz drozgalnika v kotel iz kotla v hladilno posodo, iz hladilne v fermentor in iz fermentorja v zorilno posodo.
Vem da so včasih uporabljali bakrene kotle itd...
Jaz ga bi uporabljal samo za pretakanje s pretočno črpalko, pač bakreno cev bi imel na koncu plastične, za poskrkati pivino in pivo.
Ali mi lahko kaj zreagira (kak zeleni volk), pač baker ne bo bil v stiku z pivino oz. pivo dalj časa, ampak samo dokler bom pretakal zadeve.
Torej iz drozgalnika v kotel iz kotla v hladilno posodo, iz hladilne v fermentor in iz fermentorja v zorilno posodo.
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Aurora je 12€ na kilo, z 11+% grenčine. Ne rabimo nič tujega
Magnum je pa 10EUR/kg, pa kot rečeno to kar dobiš pri nas gre za slovensko proizvodnjo!
Večina pivovarjev uporablja bakrena navitja za hlajenje, očitno kaj hudega ne more bit če so vsi še živi!
Načeloma baker ob prisotnosti kislin (kar pivo je) ni dobro uporabljat, če ne drugega oksidira, ampak baker in oksidi sami po sebi niso strupeni problem je zeleni volk ki ob tem (lahko) nastane.
Tako da če stvar ni zelena potem je ok za uporabo, če je zelena jo pa površinsko očistiš (znotraj cevi malce težko). Bakrene cevi so velikroat itak posebej obdelane da ne oksidirajo in posledično so varne.
- Status