Dobronamerna kritika!
Vsaj tisti del, ki se nanaša name.
Ne vem kako izpade - definitivno pa to ni naslajanje.
Samo nepotrpežljivost v kombinaciji z zeloooooooooooo dolgim jezikom.
Potrpežljivost traja nekje 1-2x, včasih celo 3x, potem pa počasi ugasne.
V tem primeru totalno ugasnila, ko se začne debata "vi teoretiki in mi praktiki".
Ker mi je ta klasifikacija v uber mimo.
Milijon razlogov.
Eden je tudi ta, da se to delitev pogosto zlorablja v opravičilo nekega šibkega znanja.
nekaj kratkih šnel kurs usmeritev (na mojo teorijo stroškov/odhodkov/odlivov, ki se je vsi izogibate
):
(Disclaimer - kdor ne mara poslušati zgodbic za lahko noč, naj to preskoči. V njej ne bo niti ene telefonske številke (konta), ki jih poznate iz računovodskih programov).
Vsi stroški so vedno tudi odhodki (prej ali kasneje).
Stroški povedo, koliko smo nečesa porabili (seveda vrednostno), da smo izdelali nek izdelek/storitev...
Rabiš jih zato, da ugotoviš, koliko te stane izdelava ene žemljice (če si npr. pek).
Odhodki so v grobem odliv koristi iz podjetja. Ta lahko nastane zato, ker smo npr. nekaj porabili v proizvodnji (torej gor omenjeni stroški), pa tega zdaj seveda več nimamo (če moko porabiš za kruh, moke zdaj več nimaš - dajmo začasno zanemariti, da dobimo kruh - ker sicer spet ne bo jasna logika) bodisi zato, ker je vrednost nečesa zaradi nekih drugih razlogov padla/zrasla (npr. vrednost naše upravne stavbe pade, ker pač nekdo želi poleg postaviti dehtečo kemično tovarno). Tak padec vrednosti nepremičnine nima nobene veze z našo proizvodnjo/poslovanjem, zato ni strošek. Je pa odhodek, ker podjetje s takim tržnim padcem izgubi neko konkretno premoženje.
Odliv denarja (to je - koliko keša je pa konkretno šlo ven) je pa lahko povezan s prej omenjenimi stroški lahko pa tudi ne. Npr. moko, ki jo daš v kruh (strošek) je treba (prej ali slej) plačati mlinarju (odliv). A odliv je lahko tudi vrnitev glavnice posojila. Ki pa ni odhodek. Zato ker z vrnitvijo glavnice posojila ni podjetje nič na slabšem (samo vrača nekaj, kar je imelo začasno na posodo).
Padec tržne vrednosti upravne stavbe, ker se je nekdo zmislil, da bo poleg kemična tovarna, je odhodek (ker smo nekaj izgubili), ni strošek (ker vrednost ni padla zaradi naše uporabe nepremičnine) in ni odliv (ker mi zato, ker mi pada vrednost na trgu, ni treba plačevati denarja)
Tko, zelo na hitro, zeloooooooooooooo poenostavljeno in zelo pomanjkljvo. Ker bi se dalo to na vse mogoče načine komplicirat, ker obstajajo različne metode vrednotenja in ker smo zaradi lažje predstave izpustili kup ovinkov, kjer se stroški, odhodki,... zataknejo, da niso takoj stroški/odhodki,.....
Ampak mislim, da boste zdaj imeli približno predstavo, zakaj imamo eno in drugo. Da vidite, da je neka vsebina za tistim kupom papirja, ki ga producirate, pa ne veste čisto zakaj. Ok, zato ker teta država tako pravi
, ampak je vseeno fino, če imaš še sam kaj od tega.
Aja - to je praksa. Noro poenostavljena in zato vsepovsod pomanjkljiva, a vseeno praksa. Ker točno po tej logiki teče praktično prekladanje po onih telefonskih številkah (prevod - kontih
). Kar je npr. strošek, se vedno evidentira najprej med stroški, potem pa še med odhodki. Izguba vrednosti nepremičnin (ker imamo po novem kemično tovarno za soseda) je kombinacija kontov, ki kažejo vrednost nepremičnine, in odhodek. Itd.
Teorija bi bila, če bi se tu začeli pogovarjati o tem, kaj bi se zgodilo s kvaliteto računovodskih izkazov, če bi se ukinili računovodski standardi.
Zdej grem pa lahko spat.