Odvisno od primera, tako da se ne preveč zanašat na to.
Kolo je enosledno vozilo in zato zanj veljajo prometna pravila, kot za ostala vozila. Zato na prehodu za pešce, pa tudi na prehodu za kolesarje, nima prednosti, razen v primeru, ko je njegova smer (že sama po sebi) prednostna. Torej ima prednost v križišču, ko se pelje po prednostni cesti (vključno z zeleno lučjo) in npr pred avtom, ki iz prednostne zavija na neprednostno. Tak "navaden" prehod za pešce (brez križišča) daje avtomobilu prednost.
Po drugi strani se avto premika hitreje in je težji, zato velja za stvar, ki povzroča nevarnost, in je voznik zanj objektivno in materialno odgovoren po obligacijskem zakonu. Zato se ne zanašat samo na to, da imaš prav. Sicer ne razumem najbolje ljudi, ki bi nekoga povozili samo zato, ker imajo prav.
Sodna praksa je polna zanimivih primerov. Npr kolesar brez luči povozi peško, ki prečka cesto v osvetljenem delu naselja izven prehoda za pešce. Rezultat: 60% kriv kolesar (ni osvetljen; ni preprečil nesreče, pa bi jo lahko, ker je peška uspešno že prečkala 7+ m ceste in ji je manjkalo le še 0,7m; in pa bil je hitrejši in zato nevarnejši in bi moral bolj paziti), 40 % peška (neprevidno prečkanje, spregledala kolesarja). Nauk potegnite sami.
Ali pa, kolesar pripelje po (prednostni) cesti in zavije v križišču čez prehod (ki je ustrezno označen tudi za kolesarje), pri čemer ga zbije avto, ki je prišel v nasprotni smeri (tudi po prednostni cesti). Spet, ker je kolesar počasnejši (in lažji), je kriv (materialno) 30% *kljub* kršitvi ZVCP (23. člen)
Tako da stvari pred sodišči niso črno bele, voznik avtomobila pa mora v vsakem primeru paziti, ker če ni kriv po ZVCP, ga veže obligacijski zakon. Po drugi strani so kolesarji, rolarji, kotalkarji in podobno vozniki in zanje smiselno veljajo cestnoprometni predpisi za vozila. V tem smislu je prečkanje ceste pač vožnja po neprednostni cesti. Kolesarju ni potrebno sestopiti, ampak nima prednosti. Če pa stopi s kolesa, postane pešec in ma ful privilegijev. In prav je tako.
Kolo je enosledno vozilo in zato zanj veljajo prometna pravila, kot za ostala vozila. Zato na prehodu za pešce, pa tudi na prehodu za kolesarje, nima prednosti, razen v primeru, ko je njegova smer (že sama po sebi) prednostna. Torej ima prednost v križišču, ko se pelje po prednostni cesti (vključno z zeleno lučjo) in npr pred avtom, ki iz prednostne zavija na neprednostno. Tak "navaden" prehod za pešce (brez križišča) daje avtomobilu prednost.
Po drugi strani se avto premika hitreje in je težji, zato velja za stvar, ki povzroča nevarnost, in je voznik zanj objektivno in materialno odgovoren po obligacijskem zakonu. Zato se ne zanašat samo na to, da imaš prav. Sicer ne razumem najbolje ljudi, ki bi nekoga povozili samo zato, ker imajo prav.
Sodna praksa je polna zanimivih primerov. Npr kolesar brez luči povozi peško, ki prečka cesto v osvetljenem delu naselja izven prehoda za pešce. Rezultat: 60% kriv kolesar (ni osvetljen; ni preprečil nesreče, pa bi jo lahko, ker je peška uspešno že prečkala 7+ m ceste in ji je manjkalo le še 0,7m; in pa bil je hitrejši in zato nevarnejši in bi moral bolj paziti), 40 % peška (neprevidno prečkanje, spregledala kolesarja). Nauk potegnite sami.
Ali pa, kolesar pripelje po (prednostni) cesti in zavije v križišču čez prehod (ki je ustrezno označen tudi za kolesarje), pri čemer ga zbije avto, ki je prišel v nasprotni smeri (tudi po prednostni cesti). Spet, ker je kolesar počasnejši (in lažji), je kriv (materialno) 30% *kljub* kršitvi ZVCP (23. člen)
Tako da stvari pred sodišči niso črno bele, voznik avtomobila pa mora v vsakem primeru paziti, ker če ni kriv po ZVCP, ga veže obligacijski zakon. Po drugi strani so kolesarji, rolarji, kotalkarji in podobno vozniki in zanje smiselno veljajo cestnoprometni predpisi za vozila. V tem smislu je prečkanje ceste pač vožnja po neprednostni cesti. Kolesarju ni potrebno sestopiti, ampak nima prednosti. Če pa stopi s kolesa, postane pešec in ma ful privilegijev. In prav je tako.
