Ja, vem. Da je preračunano na 100k porodov. Logično.
Sicer bi bila Slovenija, kot žepno miniaturna populacijska državica, vedno ena izmed najboljših.
Seveda. Vedno lahko trdiš, da Hrvati ne znajo prijavljati primerov. Če ti je to tolažba.
Ampak to isto lahko kadar koli trdi nek Avstrijski zdravnik za nas - najbrž veš, kaj bi to pomenilo za naš, že zdaj ne pretirano bleščeč rejting. Palica ima namreč dva konca, ne samo enega.
Kaj je maternalna umrljivost - hvala za natančno pojasnilo, kaj vse zajema. Žal te drug kazalec, ki ga Gerogie ni kopiral, v štartu demantira - SLO je v Balkanski regiji najbolj temeljita pri obiskovanju zdravnikov v času nosečnosti. Potegni si dol cel file in si preberi. Torej razlage "ni vse Lj", "marsikje ne hodijo k zdravniku", "ženske uporabljajo lastno pamet in nočejo upoštevati navodil zdravnika" (samo mimogrede - ženske veliko pogosteje uporabljajo lastno pamet in sprejemajo odločitve v Ita in Aus, ker se jim to veliko pogosteje tudi omogoča, pa "negativnih posledic lastne pameti" ni moč prebrati v njihovih statističnih podatkih),.... odpadejo.
In še tretjič (če tudi medicinske učbenike študiraš tako "natančno" kot bereš tale poljuden tekst, potem pa
Za konec pa - vidim, da se spet iščejo razlogi in opravičila za te podatke (Si mogoče pomislil, da se enaka opravičila lahko najdejo tudi za vse ostale države?). Ni čudno, da ženske odhajajo rojevati (pa tudi opravljati druge postopke) drugam. Pri taki zaverovanosti v lastno superiornost, kombinirani z neobveščanjem pacienta o postopkih, ki se mu jih opravlja, in pospremljeni z arogantnimi žalitvami ("kaj spet komplicirate", "hočete zadrogirati otroka" in podoben hlevski besednjak) tu itak nimaš kaj početi in se s kom pogovarjati.
Enako kot Nikka pa tudi sama komaj čakam, da se odpre trg medicinskih storitev v EU. Da končno vidimo, kateri pacienti bodo tu ostali, kateri tujci bodo začeli hoditi sem in h katerem izmed v tem trenutku vseh po vrsti odličnih zdravnikov.
@georgi - sorry, ampak škoda časa.
Človek pač mora imeti denar, s katerim si plača človeški odnos osebja (ki pri nas zelo pogosto pada s številom nazivov, ki jih ima kakšen osebek), pravico do informiranja, kaj se mu dela (sicer naj bi to bilo samo po sebi umevno, ampak očitno ne v Sloveniji), in svobodo odločanja o lastnem telesu (pač pri postopkih, kjer se seveda da odločati - na primer o tem, ali rojeva leže ali čepe). Tudi tako, da se gladko odpelje čez mejo... Ker strokovnost, na katero se vsi obešajo, češ kako neskončno bolj pomembna je od odnosa do pacienta (pa tudi tu bi se dalo debatirati - ali je to še strokovno ravnanje, če se pacient ob tebi počuti, kot da se ga dobesedno posiljuje), je kar precej enaka.
