Sedaj je že popolnoma jasno, da policija ni delala po zakonu, saj je kazen, ki jo je izrekel policaj precej drugačna od tiste, ki jo je izreklo sodišče. In sodišče je delalo po zakonu. In to priznava tudi policija, saj se na sodbo sodišča ni pritožila.
Tule ali namerno lažeš (in si torej eno zagovrdno tele) ali pa si zabit. Tretje opcije ni. Saj bi bil nežnejši in kulturnejši, pa v takem primeru enostavno ne gre.
Sodišče NI odločilo, da kubanci niso storili prekrška. So ga storili. Sodišče je spremenilo le kazen. Iz denarne v opomin. Zaon predvideva oboje, in obe je po zakonu.
Kako pa kdo sodi o tem, kdaj je za opomin in kdaj za denarno kazen, pa je zelo subjektivna stvar - a ne glede na odločitev je vedno po zakonu. Dovoljeno je oboje.
Ker: če bi bile stvari simpl in bi vsi to enako presodili, ne rabimo sodnikov, ki so posebej in veliko bolj izšolani za uporabo prava in vseh njegovih principov in ne samo predpisov kot policisti (kar je jasno razvidno tako iz tega, kako gre postopek, kot iz tega, koliko časa se kdo šola in kako nabira izkušnje). Tudi tožilcev, odvetnikov ne. Samo policista, ki zna vsemogočno ocenit kaj je OK in kaj ne in nezmotljivo prav sprejet odločitev o kazni.
Pa pozabljaš (milo rečeno) tudi, da se pri prekrških pravni sistem in postopek ne končata pri policistu - in kazen ni pravnomočna, dokler postopek teče naprej (pritožba, zahteva za sodno varstvo...). In dokler postopek ni končan, pravnomočne kazni ni in vsa debata prav/narobe je tako ali tako mimo.
Aja, saj res, membrainu sem odgvarjal. Recimo temu zgoraj raje moje osebno razmišljanje, ponujeno v branje vsem normalnim bralcem (če sem pa kaj grdo kiksnil, kar je čisto možno, me bo pa Apollo8 popravil). Membrain bo itak naprej tolkel svoje (glej 1. odstavek).