vir: Gorenjski glas 28. april 2007
Čolnarjenje v kalnih vodah
Izraz pletnar je prevzet iz avstrijskonemške besede pletten in pomeni čoln s ploskim dnom, s katerim
so v preteklih stoletjih po Donavi prevažali pošto. V slovenski javnosti se je ukoreninilo prepričanje,
da so dobili blejski pletnarji, ki so na Otok prevažali romarje, v času Marije Terezije za to svojo
dejavnost posebne pravice; najprej naj bi jih dobili kmetje v vasi Mlino, pozneje pa tudi drugi in sicer
kot nadomestilo za manjvredno zemljišče. Gre za tako imenovane servitutne (služnostne) pravice, ki
so bile praviloma vezane na gozd, podeljeval pa jih je zemljiški gospod.
Drži sicer, da je cesarica Marija Terezija čolnarjem na Ljubljanici in na Savi podelila koncesijo za
opravljanje dejavnosti (patente hrani Arhiv RS), vendar je šlo v teh primerih za gospodarski interes.
Nobenega pisnega dokaza pa ni, da so imeli v tem času tudi blejski čolnarji za prevoz romarjev in
drugih potnikov na Otok neke posebne pravice. Najstarejši znani zgodovinski vir, ki zadeva pravice
blejskih pletnarjev, nosi datum 22. november 1911, ko je bila v zemljiško knjigo na eno od blejskih
kmetij vpisana služnostna pravica na Blejsko jezero. Po slovenski osamosvojitvi so nekateri od
blejskih pletnarjev na radovljiški upravni enoti vložili zahtevek za vrnitev nekdanje pravice, a so bili
vsi zahtevki zavrženi, saj zakon o denacionalizaciji vračilo nepremoženja, v tem primeru služnostne
pravice, ni predvidel.
Ne glede na to, da so (po razpoložljivih podatkih) blejski čolnarji koncesijo na Blejsko jezero pridobili
šele leta 1911, je pletnarstvo na Bledu družinska tradicija in se prenaša iz roda v rod. Z dejavnostjo se
ukvarja devetnajst samostojnih podjetnikov in pravna oseba, registriranih pleten pa je trideset.
Sodeč po tem, da so želeli pletnarji na temelju zakona o denacionalizaciji pridobiti nazaj služnostno
pravico na Blejsko jezero, z ureditvijo svoje dejavnosti niso zadovoljni. Nenazadnje to priznava tudi
Marjan Žvegel, pletnar in predsednik čolnarske sekcije pri blejskem turističnem društvu, ko zatrjuje,
da si pletnarji že dlje časa prizadevajo za ureditev razmer. Za kakšno rešitev oziroma za kaj se eden
najmočnejših cehov v državi zavzema, je pa drugo vprašanje.
Dejavnost blejskih čolnarjev je tako rekoč šolski primer nedelovanja pravne države ter lokalne
samouprave in izogibanja veljavnih predpisov. Seznam odgovornih je dolg, na njem pa so: Občina
Bled, Upravna enota Radovljica, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za finance oziroma
davčni inšpektor, Ministrstvo za gospodarstvo oziroma tržni inšpektor, Ministrstvo za promet in zveze
oziroma inšpektor za promet po celinskih vodah pri Luški kapitaniji v Kopru. In, kajpada, pletnarji
sami.