Planet Golob

mistique · ponedeljek ob 16:07

Uporabnik Apollo8 je napisal:
Ne na splosno ker je to mantra leve scene zadnjih nekaj let… ne mine teden da ni obsiren clanek na siolu al pa 24ur

Možno, da je res, ja. Škoda, da to mantro prakticirajo tisti s socialnim programom in nabojem. Na koncu ti tako ostane samo jamranje...in vse vlade do sedaj so bile naše.
V opcijah, ki so na voljo, pa ni razlike, če si deklarirani levičar in jamraš, da je Milka predraga :evil:

, ali pa si kapitalist s čokoladnico in jamraš, da je Milka prepoceni, surovine in elektrika predraga,...

Nasvet "naredi kaj" (prodaj?, delaj več?) je dober, ker je to edina rešitev (če jo sploh iščemo in ne zgolj jamramo).

Kaj je predrago in prepoceni, pa bi moral vsak volivec vedeti (sam zase), pa vemo, da temu ni tako.

Matey · ponedeljek ob 20:55

Uporabnik jonny77 je napisal:
Baba Vanga si ti?

Ne rabiš biti jasnovidec ampak je treba zgolj spremljati dogajanje, torej porabo z namenskimi davki nabranega denarja, pa ti je hitro lahko jasno koliko je ura in kako malo je možnosti za dejansko porabo denarja v namene za katere je bil ta denar zbran. Niso nične, nikakor ne, so pa zelo majhne. Že vlade na splošno imajo tu velik problem, tale naša aktualna pa sploh.

Lahko zdaj po temu izjemnemu humornemu vložku prosim še odgovoriš na moje vprašanje zakaj je - kot si napisal - edino pravilno obdavčiti lastnike psov? Kaj bo po tvojem mnenju potem drugače, bolje?

Apollo8 · ponedeljek ob 21:35

Uporabnik mistique je napisal:
Možno, da je res, ja. Škoda, da to mantro prakticirajo tisti s socialnim programom in nabojem. Na koncu ti tako ostane samo jamranje...in vse vlade do sedaj so bile naše.
V opcijah, ki so na voljo, pa ni razlike, če si deklarirani levičar in jamraš, da je Milka predraga , ali pa si kapitalist s čokoladnico in jamraš, da je Milka prepoceni, surovine in elektrika predraga,...

Nasvet "naredi kaj" (prodaj?, delaj več?) je dober, ker je to edina rešitev (če jo sploh iščemo in ne zgolj jamramo).

Kaj je predrago in prepoceni, pa bi moral vsak volivec vedeti (sam zase), pa vemo, da temu ni tako.

Brez pretirane filozofije je odgovor na dlani. Stanovanja in najemnine so drage ker je interesentov prevec. Dokler bomo uvazali delovno silo (brez cesar ne moremo) bodo ti ljudje morali nekje zivet. In ne, tudi ce bi stanovanja bila pol cenejsa jih ne morejo kupit prvih nekaj let.

naj se sprosti prostorske akte in zemljisca pa bo stanovanj slej ali prej dovolj. Davki in jemanje drzavljanom tega pac ne bodo spremenili.

zdej pa lahko dalje o milkah, primernosti komunikacije, kaj komu pritice in kaj ne.

Dokler pa je ideja da naj kmetje opuscajo kmetijstvo ce se jim ne splaca nam pa srednjerocno trda prede.

erikson · ponedeljek ob 23:43

Slovenci imajo glede uspešnosti Golobove vlade v letu 2025 slaba pričakovanja. Svobodnjak

Kako smo in bomo živeli: Pesimističen pogled v leto 2025

Sodeč po rezultatih javnomnenjske ankete Vox populi relativna večina tukajšnjega prebivalstva ocenjuje, da so letos živeli enako kot lani. Takih je blizu 47 odstotkov, kar pa je za štiri odstotne točke manj, kot jih je bilo leta 2023. Sočasno se je g

www.dnevnik.si

V primerjavi z lanskim letom je drastično poskočil delež pesimistov, torej ljudi, ki pričakujejo, da bodo v njihovem gospodinjstvu v letu 2025 živeli slabše, kot so živeli letos: lani je bilo pesimistov 29,1 odstotka, letos pa je med anketiranjem kar 45,1 odstotka vprašanih ocenilo, da se bo kakovost življenja v njihovem gospodinjstvu v novem letu poslabšala.

8888 · torek ob 05:59

Ma kalbo se dela že spet pametnega.Prav tako Kave
Tam kjer je ona doma so vseskozi dobro služili brez kakšnega truda.
Mlečne kmetije ali kmetije kjer redijo žival za meso je velika razlika. Poleg tega pa prav kmetje kot je njegov brat uničujejo malega kmeta, ker je tudi tako narejeno, da taki ki imajo par mesecev tisto govedo dobijo subvencij da je joj. Ampak meso je drugačno, meso ki je vzgojen brez sranja ali pa tist kjer je točno določeno koliko krmil in ostalega stanja gre v žival

kalbo · torek ob 10:39

Uporabnik 8888 je napisal:
Ma kalbo se dela že spet pametnega.Prav tako Kave
Tam kjer je ona doma so vseskozi dobro služili brez kakšnega truda.
Mlečne kmetije ali kmetije kjer redijo žival za meso je velika razlika. Poleg tega pa prav kmetje kot je njegov brat uničujejo malega kmeta, ker je tudi tako narejeno, da taki ki imajo par mesecev tisto govedo dobijo subvencij da je joj. Ampak meso je drugačno, meso ki je vzgojen brez sranja ali pa tist kjer je točno določeno koliko krmil in ostalega stanja gre v žival

O bogtipomagaj. Kaj si pa ti zdej nakakal?

kalbo · torek ob 10:42

Uporabnik Apollo8 je napisal:
Moja izjava je enako bebava kot njegova Danielu naj se neha s kmetijo ubadat. In zakaj ne bi dobil servirano v stilu ki ga sam promovira?

No dotični kmet je pač tak, da reče na vsak predlog, da se ne splača in se krog vrti dalje, od stare peči naprej. Vemo pa vsi, da če na nek način ne gre, se gre pač na drugačnega.

kalbo · torek ob 10:48

Uporabnik Daniel je napisal:
Vsa čast tvojemu bratcu. Koliko ljudi preživlja, da ne rabijo hoditi zraven še v službo?

Počasi bodo štirje. In verjemi, tam gor se je naposlušal kok se ne splača. Marsičesa kar ni znal se je naučil. On se je moral bolj naučit ta del, ki tebi gre, splošno rokodelstvo, ni vrag da se ti osnovne papirologije ne bi.

Svobodnjak · torek ob 10:49

Dragi komentatorji in razpravljalci na portalu Alter- ker nisem čisto pozabil na vas, vam predstavljam dosedanje dosežke in uspehe vlade pod vodstvom Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Ta sestavek vsebuje dejstva, ki so preverljiva in tudi moje osebno mnenje je, da je sedanja vlada posegla na področja, ki so do sedaj bila zanemarjena in jih rešuje po najboljših močeh, ne glede na to, da je s strani opozicije in drugih slabo mislečih subjektov deležna neprekinjenega nagajanja in "miniranja" dejavnosti kot, da ne bi bili vsi akterji izvoljeni oz. postavljeni zato, da delujemo v korist države in državljanov.

Želim vam vse najboljše v novem letu

Alex

Zdravje, dostopno vsem

Reforma zdravstva poteka s polnim tempom. Letošnje leto je bilo zato v veliki meri zaznamovano s številnimi zakoni s področja zdravstva, mnogi od njih prinašajo spremembe v samih temeljih zdravstvenega sistema.

V začetku leta smo največ pozornosti namenili preoblikovanju nujne medicinske pomoči. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bo nujna medicinska pomoč še bolj dostopna, akutno bolni bodo prejeli hitrejšo oskrbo, uvedba t. i. srečevalnega sistema z vozilom urgentnega zdravnika pa bo po končni uvedbi razbremenila zdravnike v dežurnih ambulantah, ki bodo lahko tako več časa posvetili čakajočim v ambulanti.

Še naprej krepimo javno zdravstvo. Z Zakonom o zdravniški dejavnosti jasneje postavljamo ločnico med javnim in zasebnim ter tako preprečujemo nekatere najbolj škodljive prakse v zdravstvu, ki danes prispevajo k daljšim čakalnim dobam in višjim stroškom.

Z Uredbo smo uvedli ukrep za zmanjšanje števila nedopustno čakajočih in skrajšanje povprečne dobe čakanja. Ključno pri tem je spodbujanje izvajanja prvih pregledov v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki predstavljajo vstop v zdravstveni sistem. Danes že lahko ugotovimo, da je projekt uspešen, plan prvih pregledov je presežen za kar 17 %.

S sprejetjem zakona o pravici do pozabe smo poskrbeli, da osebe, ki so prebolele raka in še nekatere druge bolezni, ne bodo več diskriminirane pri sklepanju življenjskih zavarovanj ali dolgoročnih posojil na banki.

Z zakonom o kakovosti v zdravstvu vzpostavljamo pogoje za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovitev ustrezne nadgradnje kakovosti v zdravstvu. Med drugim omogočamo boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.

Otrokom z redkimi boleznimi smo letos vrnili upanje. Potrjen je bil t. i. Urbanov zakon, ki omogoča državno financiranje zaključnih faz razvoja zdravil za otroke z redkimi boleznimi.

S spremembami zakona o farmacevtski dejavnosti smo odpravili ugovor vesti za delavce v lekarnah, s čemer bomo v prihodnje preprečili primere, kot se je zgodil v lekarni v Lendavi, kjer farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet.

Spopadli smo se tudi s kadrovskimi izzivi na področju zdravstva. Poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujih zdravnikov, ki ga je sprejela ta vlada, že kaže pozitivne rezultate. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ohranjamo ukrep, po katerem bodo mladi zdravniki še naprej prejemali dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Tudi ta ukrep se je že izkazal kot učinkovit. Zagotovili smo tudi sredstva za dodatne specializacije s področja klinične psihologije, s čemer se bo okrepila mreža strokovnjakov za duševno zdravje.

Nenazadnje pa je bilo prav letos z Univerzo na Primorskem podpisano pismo o nameri vzpostavitve novega enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem.

Svobodnjak · torek ob 10:50

Novo poglavje za zaposlene v javnem sektorju

Na področju plač v javnem sektorju je tej vladi uspelo nekaj, kar v zadnjih 16 letih ni nobeni drugi. Temeljito smo namreč prenovili enotni plačni sistem javnih uslužbencev. Če so predhodne vlade zagovarjale parcialne rešitve, ki so ustvarjale vedno nove anomalije, smo se mi tega lotili drugače, sistematično in celovito.

Osnovna plača, nižja od minimalne, postaja zgodovina. Gre za velik mejnik, ki prinaša večje spremembe, kot se morda zdi na prvi pogled. Od osnovne plače se namreč obračunavajo tudi dodatki k plači, ki so do sedaj bili temu primerno nižji, po novem pa bodo seveda precej višji.

Zaposlenemu se bo poznalo vsako napredovanje iz naslova delovnega staža. Pred to reformo je namreč marsikdo delal tudi 20 let, pa še vedno ni dosegel niti 26. plačnega razreda, ki je bil po višini plače enak zakonsko določeni minimalni plači in se mu zatorej napredovanje po plačni lestvici na plači sploh ni poznalo.

Prenova sistema plač v javnem sektorju vsebuje varovalke proti realnemu padanju plač zaradi inflacije oziroma rasti življenjskih stroškov, prav tako si lahko javni uslužbenci obetajo več fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, znanji in kompetencami.

Plače za začetna delovna mesta zvišujemo za približno 30 %, hkrati pa smo uvedli štipendijsko politiko, ki mladim ponuja dodatne spodbude, da svojo kariero začnejo prav v javnem sektorju.

Za poklice, kjer primanjkuje kadra, se uvaja možnost višje uvrstitve v plačne razrede – kar do 10 plačnih razredov višje. In še bi lahko naštevali.

Gospodarstvo in energetika – Slovenija je lahko zgled Evropi

Gospodarska slika v Sloveniji je odlična. Medletna inflacija je letos celo dosegla nič odstotkov in bo tudi v prihodnje po napovedih ostala na zelo nizki ravni. Imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od nemške ali avstrijske, enih naših najpomembnejših trgovinskih partneric, in pomembno višja od evropskega povprečja, dobički podjetij so rekordni.

Tuji vlagatelji Sloveniji in tej vladi zaupajo, kar dokazujejo številne pomembne naložbe, ki so rezultat dobrega dela in dogovarjanja vlade. Poveden primer je novomeški Revoz. Izmed več evropskih držav, ki so še bile v igri, je Renault letos izbral prav Slovenijo za vzpostavitev obrata za proizvodnjo električnih Twingov. Država bo naložbo podprla s 40 milijoni evrov.

Sprejet je bil prvi paket davčnih zakonov. Usmerjeni so v krepitev najbolj razvojno naravnanega dela gospodarstva, med drugim uvaja tudi posebno olajšavo za mlade pri odmeri dohodnine. Tako bomo spodbudili njihovo zgodnje vključevanje v delovni proces ter mlade spodbudili k prihodu v Slovenijo po končanem študiju. Prav tako je Slovenija ena od prvih držav v Evropi, ki je vpeljala spodbude za privabljanje visoko kvalificiranega kadra iz tujine ob izjemno konkurenčni globalni tekmi, ki vlada na tem področju.

Pozabili nismo niti na gasilce. Ti bodo lahko svojo opremo kupovali po nižji davčni stopnji, kar določa spremenjeni zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost.

Konec leta so bila predstavljena izhodišča za drugi paket davčnih sprememb, ki vključujejo tudi nepremičninski davek na drugo in vse nadaljnje nepremičnine v višini 1,45 % GURS-ovih ocen vrednosti nepremičnine. Z davčnimi prilivi iz tega naslova bomo po drugi strani razbremenili delo in tako dosegli dvoje: na najemniškem trgu se bo sprostilo več stanovanj, mlade družine bodo tako na primer lažje prišle do svojega doma, hkrati pa bomo zvišali plače zaposlenim in okrepili konkurenčnost gospodarstva.

Na področju energetike odločno nadaljujemo z ukrepi, ki spodbujajo tako uporabo trajnostnih, zelenih tehnologij pri proizvodnji energije, hkrati pa, z ukrepi, ki so v pristojnosti vlade in državnega zbora, ščitimo ljudmi pred podražitvami. Še vedno velja, da imamo eno najnižjih cen električne energije v Evropski uniji, kar je neposredno povezano z regulacijskimi ukrepi vlade na tem področju.<> Da bi ublažili dvig položnic za elektriko, kot posledice novega sistema omrežnin, je vlada novembra še dodatno znižala cene električne energije.

Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture

Komponenta Trajnostna mobilnost (C1K4) vključuje tudi projekte za digitalizacijo cestnega in železniškega prometa. Ti projekti so namenjeni izboljšanju upravljanja prometa, zagotavljanju varnosti in povečanju učinkovitosti sistema s pomočjo sodobne tehnologije.

Digitalizacija 70 kilometrov cest, ki vključuje:

Nadgradnjo optičnega omrežja
Nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov v realnem času
Razvoj simulacijskega orodja za napovedovanje in nadzor prometa
Uvedbo aplikativnih orodij za uporabnike

Digitalizacija bo omogočila prilagoditev omejitev hitrosti v realnem času, kar bo zmanjšalo zastoje, preprečilo nesreče in znižalo emisije. Projekti bodo zaključeni do konca leta 2025.

Skupna vrednost digitalizacije znaša 19,4 milijona evrov, od tega bo 12,05 milijona evrov financiranih iz evropskih sredstev.

Svobodnjak · torek ob 10:50

Spremembe na bolje, ki se bodo dotaknile čisto vsakega državljana in državljanke

Predstavljene davčne spremembe pa niso edini pokazatelj, da je reševanje stanovanjske krize ena od glavnih prioritet te vlade. Prvič v zgodovini smo v proračunu zagotovili namenska sredstva za gradnjo stanovanj, in sicer 100 milijonov evrov letno.

Gradimo več stanovanj kot kadarkoli prej. Država bo za gradnjo stanovanj samo v letih 2023-2026 namenila dvajsetkrat več denarja kot prej v letih 2015-2022. S tem bomo pomagali številnim, predvsem mladim, da pridejo do svojega doma.

Vlada dr. Roberta Goloba je iz državnega proračuna občinam namenila 771,33 evra povprečnine na prebivalca, kar je rekord v zgodovini Slovenije. S tem občinam ostaja več denarja za investicije in razvojne projekte.

Dvig pokojnin v začetku leta je bil višji kot kadarkoli prej v zgodovini samostojne države, z začetkom leta je v veljavo stopil tudi institut vdovske pokojnine.

Sprejeli smo novelo zakona, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Zdravje ljudi smo tako postavili pred interes kapitala, s tem pa smo poskrbeli, da končno zdrav zrak zadihajo tudi v Anhovem.

Sprejeli smo novelo zakona o osnovni šoli, ki je med drugim prinesla novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami.

Dokončno smo potrdili spremembe zakona o javnem redu in miru, ki jasno prepoveduje poveličevanje fašističnih in nacističnih simbolov. Prav tako smo v državni zbor vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo med leti 1991 in 1994.

Poleti sta se s požari v naravi uspešno spopadli prvi dve letali Air Tractor, pri gašenju bosta v prihodnje lahko pomagali letali Spartan – drugega smo dobili decembra –, za potrebe nujne medicinske pomoči pa je vlada letos v načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila še projekt nabave dveh namenskih helikopterjev.

Applove naprave od letos dalje govorijo slovensko, kar je v veliki meri tudi zasluga evropske poslanke Svobode Irene Joveve, ki je že januarja 2023 naslovila odprto pismo izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga pozvala, naj uporabnikom Apple naprav omogoči dostop do slovenščine.

Zelo aktivni in uspešni smo na področju zunanje politike. Ugled Slovenije je na izjemno visoki ravni, eni najvišjih v naši zgodovini. Uspešno smo predsedovali Varnostnemu svetu ZN, v konfliktih po svetu smo se jasno postavili na stran miru ter na pravo stran zgodovine. Priznali smo Palestino kot samostojno, neodvisno državo, ljudem, ki trpijo v genocidni vojni v Gazi, je Slovenija poslala več pošiljk humanitarne pomoči.

Da je zaupanje v Slovenijo na zelo visoki ravni, tudi znotraj Evropske unije, je dodatno potrdilo imenovanje slovenske komisarke Marte Kos na čelo resorja za širitev EU. Gre za enega najpomembnejših resorjev aktualne sestave Komisije, neposredno povezanega s prihodnostjo in blaginjo milijonov Evropejk in Evropejcev.

Leto 2024 v znamenju sanacije po poplavah in trajnostnih ukrepov za prihodnost

Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne izzive in pomembne preboje na področju sanacije po poplavah, trajnostnega prostorskega načrtovanja in ohranjanja narave. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zavzeto sledilo ciljem okrevanja, izboljšanja odpornosti na naravne nesreče in krepitve naravovarstvenih ukrepov za dobrobit prihodnjih generacij.

Temeljit pristop k sanaciji po poplavah

Po obsežnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele skoraj vso državo, je vlada nemudoma pripravila celovite sanacijske programe. Najobsežnejši med njimi, vreden 2,3 milijarde evrov, predvideva, da bo kar 1,3 milijarde evrov namenjenih obnovi vodne infrastrukture. Izvajanje izrednih ukrepov se je zaključilo do junija 2024, z opravljenimi deli na 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.

Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove, kar je že omogočilo finančno podporo več kot 7.600 posameznikom v višini 35,4 milijona evrov. Občine so prejele predplačila za sanacijo infrastrukture v skupni vrednosti 218 milijonov evrov.

Celovito urejanje vodotokov in naravi prijazne rešitve

Ministrstvo je pripravilo tehnične smernice za sanacijska dela v vodotokih, ki temeljijo na naravi prijaznih rešitvah. Ključna novost so celoviti ukrepi na vodotokih, ki povezujejo vzdrževanje, sanacijo in investicije za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.

Sodelovanje z občinami in stroko je bilo okrepljeno, minister Jože Novak pa je s terenskimi obiski in posveti zagotovil učinkovitost izvajanja načrtovanih ukrepov.

Trajnostno prostorsko načrtovanje in digitalizacija postopkov

Leto 2024 je zaznamoval začetek digitalizacije postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj z uvedbo sistema eGraditev, ki omogoča popolnoma elektronski potek postopkov na 15 upravnih enotah. Sistem bo do leta 2026 v celoti digitaliziran in bo pospešil ter poenostavil prostorsko načrtovanje, kar je še posebej pomembno za občine, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč.

Naravovarstvo kot ključna prednostna naloga

Na področju naravovarstva je bila ustanovljena nova enota – Regijski park Pohorje, ki z obsežnimi naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo predstavlja pomemben korak k varovanju narave.

Razglašeno je bilo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje slovensko in italijansko biosferno območje. Vlada je sprejela tudi Strategijo in Akcijski načrt za ohranitev evrazijskega risa, s čimer si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ogrožene vrste.

Med odmevnimi dosežki je tudi podelitev prve državne nagrade Rada Smerduja Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za njihov izjemen prispevek k varstvu narave.

Evropska sredstva za razvoj infrastrukture in zaščito narave

Ministrstvo je uspešno pridobilo evropska sredstva za projekte na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in urbane prenove. Med odmevnimi projekti sta sofinanciranje nakupa letal za gašenje požarov in revitalizacija degradiranih območij.

V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo

S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.

Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacija prometa: ključni koraki k trajnostni prihodnosti

Ministrstvo za infrastrukturo v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) aktivno izvaja projekte za izboljšanje železniške in cestne infrastrukture, s čimer podpira trajnostno mobilnost in digitalni prehod. Naložbe v železniški in cestni promet so zasnovane tako, da spodbujajo uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšujejo povezljivost, varnost in učinkovitost prometnih sistemov.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Ministrstvo izvaja obsežne naložbe za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki bodo izboljšale povezave med mestnimi središči ter dostopnost železniških postaj za širšo populacijo, vključno z invalidi.

Izvedeni projekti bodo povečali zmogljivosti za potniški in tovorni promet ter prispevali k boljšim prevoznim storitvam. Med ključnimi investicijami, (nekatere so že končane), so:

Nadgradnja železniške postaje Grosuplje (zaključek: 06/2024)
Nadgradnja železniške postaje Domžale (zaključek: 06/2024)
Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica, zaključek: 06/2025)
Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek Kranj–Jesenice–d.m., zaključek: 06/2025)
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (1. faza) (zaključek: 06/2026)
Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (zaključek: 06/2026)
Nadgradnja koroške proge (odsek Sv. Daniel–Dravograd–d.m., zaključek: 06/2026)
Nadgradnja bohinjske proge (odsek Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, zaključek: 06/2026)

Celotna vrednost naložbe v železniško infrastrukturo znaša 765,9 milijona evrov, pri čemer bo 688,6 milijona evrov financiranih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

BuDi · torek ob 11:03

Svobodnjak · torek ob 11:22

Uporabnik BuDi je napisal:

Ja no...takim zafrustrirancem, kot si očitno ti lahko svetujem samo to, da se vključite v delovanje društev, odborov, skupin ipd., ki delujejo in sodelujejo pri dejavnostih in /ali projektih za dobrobit posameznikov in družbe, pa četudi samo na lokalnem, mikro okolju..ko boste enkrat na tem nivoju, boste mogoče uvideli, da ne gre vse tako enostavno, kot pa samo nabijanje in kritiziranje po raznih portalih.

Alex

Daniel · torek ob 11:23

Uporabnik kalbo je napisal:
No dotični kmet je pač tak, da reče na vsak predlog, da se ne splača in se krog vrti dalje, od stare peči naprej. Vemo pa vsi, da če na nek način ne gre, se gre pač na drugačnega.

Kar lahko seveda izjavi zgolj nekdo, ki je najbližje različnim kmečkim situacijam prišel na polici trgovine in so vsakršni poskusi razlaganja kaj in kako naj kmet dela kar krepko brcanje v temo. Kot sem že dejal so pogoji različni že v odvisnosti od tega kjer živiš, torej zahodno od LJ in bližje njej je načeloma precej bolje. Potem tudi sama bližina AC je prednost. Nato so razlike še v sami velikosti in pa seveda terenu in višini na kateri si. Ampak ti bom pustil veselje.

Daniel · torek ob 11:58

Sicer verjamem, da tudi Svobodnjak pozna tisti pregovor o lastni hvali in čisto zares se trenutno ne bi rad detaljno prebijal skozi vso to hvalisanje, me pa moti, da nikjer ni omenjen dosežek podaljšanja dopustne čakalne dobe za napotnice z zelo hitro iz 14 na 30 dni.

Kot tudi ni čisto jasno, kaj je vso to nakladanje, pa je to samo delček vsega:

V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo

S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.

Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.

Predstavljene davčne spremembe pa niso edini pokazatelj, da je reševanje stanovanjske krize ena od glavnih prioritet te vlade. Prvič v zgodovini smo v proračunu zagotovili namenska sredstva za gradnjo stanovanj, in sicer 100 milijonov evrov letno.

Gradimo več stanovanj kot kadarkoli prej. Država bo za gradnjo stanovanj samo v letih 2023-2026 namenila dvajsetkrat več denarja kot prej v letih 2015-2022. S tem bomo pomagali številnim, predvsem mladim, da pridejo do svojega doma.

In kje so lokacije teh državnih gradenj?

Apollo8 · torek ob 12:08

Uporabnik Svobodnjak je napisal:
Dragi komentatorji in razpravljalci na portalu Alter- ker nisem čisto pozabil na vas, vam predstavljam dosedanje dosežke in uspehe vlade pod vodstvom Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Ta sestavek vsebuje dejstva, ki so preverljiva in tudi moje osebno mnenje je, da je sedanja vlada posegla na področja, ki so do sedaj bila zanemarjena in jih rešuje po najboljših močeh, ne glede na to, da je s strani opozicije in drugih slabo mislečih subjektov deležna neprekinjenega nagajanja in "miniranja" dejavnosti kot, da ne bi bili vsi akterji izvoljeni oz. postavljeni zato, da delujemo v korist države in državljanov.

Želim vam vse najboljše v novem letu

Alex

Zdravje, dostopno vsem

Reforma zdravstva poteka s polnim tempom. Letošnje leto je bilo zato v veliki meri zaznamovano s številnimi zakoni s področja zdravstva, mnogi od njih prinašajo spremembe v samih temeljih zdravstvenega sistema.

V začetku leta smo največ pozornosti namenili preoblikovanju nujne medicinske pomoči. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bo nujna medicinska pomoč še bolj dostopna, akutno bolni bodo prejeli hitrejšo oskrbo, uvedba t. i. srečevalnega sistema z vozilom urgentnega zdravnika pa bo po končni uvedbi razbremenila zdravnike v dežurnih ambulantah, ki bodo lahko tako več časa posvetili čakajočim v ambulanti.

Še naprej krepimo javno zdravstvo. Z Zakonom o zdravniški dejavnosti jasneje postavljamo ločnico med javnim in zasebnim ter tako preprečujemo nekatere najbolj škodljive prakse v zdravstvu, ki danes prispevajo k daljšim čakalnim dobam in višjim stroškom.

Z Uredbo smo uvedli ukrep za zmanjšanje števila nedopustno čakajočih in skrajšanje povprečne dobe čakanja. Ključno pri tem je spodbujanje izvajanja prvih pregledov v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki predstavljajo vstop v zdravstveni sistem. Danes že lahko ugotovimo, da je projekt uspešen, plan prvih pregledov je presežen za kar 17 %.

S sprejetjem zakona o pravici do pozabe smo poskrbeli, da osebe, ki so prebolele raka in še nekatere druge bolezni, ne bodo več diskriminirane pri sklepanju življenjskih zavarovanj ali dolgoročnih posojil na banki.

Z zakonom o kakovosti v zdravstvu vzpostavljamo pogoje za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovitev ustrezne nadgradnje kakovosti v zdravstvu. Med drugim omogočamo boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.

Otrokom z redkimi boleznimi smo letos vrnili upanje. Potrjen je bil t. i. Urbanov zakon, ki omogoča državno financiranje zaključnih faz razvoja zdravil za otroke z redkimi boleznimi.

S spremembami zakona o farmacevtski dejavnosti smo odpravili ugovor vesti za delavce v lekarnah, s čemer bomo v prihodnje preprečili primere, kot se je zgodil v lekarni v Lendavi, kjer farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet.

Spopadli smo se tudi s kadrovskimi izzivi na področju zdravstva. Poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujih zdravnikov, ki ga je sprejela ta vlada, že kaže pozitivne rezultate. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ohranjamo ukrep, po katerem bodo mladi zdravniki še naprej prejemali dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Tudi ta ukrep se je že izkazal kot učinkovit. Zagotovili smo tudi sredstva za dodatne specializacije s področja klinične psihologije, s čemer se bo okrepila mreža strokovnjakov za duševno zdravje.

Nenazadnje pa je bilo prav letos z Univerzo na Primorskem podpisano pismo o nameri vzpostavitve novega enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem.

Kje je:
- prva hisa za poplavljence
- razbremenitev gospodarstva
- 30 dni do specialista
- superracunalnik
- programska oprema ki kjerkoli na svetu napove poplave
- tisoce stanovanj

Lahko lazes in agitiras dalje, oder je tvoj.

Vadim · torek ob 12:16

Matey · torek ob 13:06

Uporabnik Vadim je napisal:
Poglej priponko 95798

Tole se pa ni dobro postaralo

B81 · torek ob 13:11

Uporabnik Svobodnjak je napisal:
Spremembe na bolje, ki se bodo dotaknile čisto vsakega državljana in državljanke

Predstavljene davčne spremembe pa niso edini pokazatelj, da je reševanje stanovanjske krize ena od glavnih prioritet te vlade. Prvič v zgodovini smo v proračunu zagotovili namenska sredstva za gradnjo stanovanj, in sicer 100 milijonov evrov letno.

Gradimo več stanovanj kot kadarkoli prej. Država bo za gradnjo stanovanj samo v letih 2023-2026 namenila dvajsetkrat več denarja kot prej v letih 2015-2022. S tem bomo pomagali številnim, predvsem mladim, da pridejo do svojega doma.

Vlada dr. Roberta Goloba je iz državnega proračuna občinam namenila 771,33 evra povprečnine na prebivalca, kar je rekord v zgodovini Slovenije. S tem občinam ostaja več denarja za investicije in razvojne projekte.

Dvig pokojnin v začetku leta je bil višji kot kadarkoli prej v zgodovini samostojne države, z začetkom leta je v veljavo stopil tudi institut vdovske pokojnine.

Sprejeli smo novelo zakona, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Zdravje ljudi smo tako postavili pred interes kapitala, s tem pa smo poskrbeli, da končno zdrav zrak zadihajo tudi v Anhovem.

Sprejeli smo novelo zakona o osnovni šoli, ki je med drugim prinesla novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami.

Dokončno smo potrdili spremembe zakona o javnem redu in miru, ki jasno prepoveduje poveličevanje fašističnih in nacističnih simbolov. Prav tako smo v državni zbor vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo med leti 1991 in 1994.

Poleti sta se s požari v naravi uspešno spopadli prvi dve letali Air Tractor, pri gašenju bosta v prihodnje lahko pomagali letali Spartan – drugega smo dobili decembra –, za potrebe nujne medicinske pomoči pa je vlada letos v načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila še projekt nabave dveh namenskih helikopterjev.

Applove naprave od letos dalje govorijo slovensko, kar je v veliki meri tudi zasluga evropske poslanke Svobode Irene Joveve, ki je že januarja 2023 naslovila odprto pismo izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga pozvala, naj uporabnikom Apple naprav omogoči dostop do slovenščine.

Zelo aktivni in uspešni smo na področju zunanje politike. Ugled Slovenije je na izjemno visoki ravni, eni najvišjih v naši zgodovini. Uspešno smo predsedovali Varnostnemu svetu ZN, v konfliktih po svetu smo se jasno postavili na stran miru ter na pravo stran zgodovine. Priznali smo Palestino kot samostojno, neodvisno državo, ljudem, ki trpijo v genocidni vojni v Gazi, je Slovenija poslala več pošiljk humanitarne pomoči.

Da je zaupanje v Slovenijo na zelo visoki ravni, tudi znotraj Evropske unije, je dodatno potrdilo imenovanje slovenske komisarke Marte Kos na čelo resorja za širitev EU. Gre za enega najpomembnejših resorjev aktualne sestave Komisije, neposredno povezanega s prihodnostjo in blaginjo milijonov Evropejk in Evropejcev.

Leto 2024 v znamenju sanacije po poplavah in trajnostnih ukrepov za prihodnost

Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne izzive in pomembne preboje na področju sanacije po poplavah, trajnostnega prostorskega načrtovanja in ohranjanja narave. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zavzeto sledilo ciljem okrevanja, izboljšanja odpornosti na naravne nesreče in krepitve naravovarstvenih ukrepov za dobrobit prihodnjih generacij.

Temeljit pristop k sanaciji po poplavah

Po obsežnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele skoraj vso državo, je vlada nemudoma pripravila celovite sanacijske programe. Najobsežnejši med njimi, vreden 2,3 milijarde evrov, predvideva, da bo kar 1,3 milijarde evrov namenjenih obnovi vodne infrastrukture. Izvajanje izrednih ukrepov se je zaključilo do junija 2024, z opravljenimi deli na 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.

Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove, kar je že omogočilo finančno podporo več kot 7.600 posameznikom v višini 35,4 milijona evrov. Občine so prejele predplačila za sanacijo infrastrukture v skupni vrednosti 218 milijonov evrov.

Celovito urejanje vodotokov in naravi prijazne rešitve

Ministrstvo je pripravilo tehnične smernice za sanacijska dela v vodotokih, ki temeljijo na naravi prijaznih rešitvah. Ključna novost so celoviti ukrepi na vodotokih, ki povezujejo vzdrževanje, sanacijo in investicije za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.

Sodelovanje z občinami in stroko je bilo okrepljeno, minister Jože Novak pa je s terenskimi obiski in posveti zagotovil učinkovitost izvajanja načrtovanih ukrepov.

Trajnostno prostorsko načrtovanje in digitalizacija postopkov

Leto 2024 je zaznamoval začetek digitalizacije postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj z uvedbo sistema eGraditev, ki omogoča popolnoma elektronski potek postopkov na 15 upravnih enotah. Sistem bo do leta 2026 v celoti digitaliziran in bo pospešil ter poenostavil prostorsko načrtovanje, kar je še posebej pomembno za občine, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč.

Naravovarstvo kot ključna prednostna naloga

Na področju naravovarstva je bila ustanovljena nova enota – Regijski park Pohorje, ki z obsežnimi naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo predstavlja pomemben korak k varovanju narave.

Razglašeno je bilo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje slovensko in italijansko biosferno območje. Vlada je sprejela tudi Strategijo in Akcijski načrt za ohranitev evrazijskega risa, s čimer si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ogrožene vrste.

Med odmevnimi dosežki je tudi podelitev prve državne nagrade Rada Smerduja Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za njihov izjemen prispevek k varstvu narave.

Evropska sredstva za razvoj infrastrukture in zaščito narave

Ministrstvo je uspešno pridobilo evropska sredstva za projekte na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in urbane prenove. Med odmevnimi projekti sta sofinanciranje nakupa letal za gašenje požarov in revitalizacija degradiranih območij.

V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo

S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.

Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacija prometa: ključni koraki k trajnostni prihodnosti

Ministrstvo za infrastrukturo v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) aktivno izvaja projekte za izboljšanje železniške in cestne infrastrukture, s čimer podpira trajnostno mobilnost in digitalni prehod. Naložbe v železniški in cestni promet so zasnovane tako, da spodbujajo uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšujejo povezljivost, varnost in učinkovitost prometnih sistemov.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Ministrstvo izvaja obsežne naložbe za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki bodo izboljšale povezave med mestnimi središči ter dostopnost železniških postaj za širšo populacijo, vključno z invalidi.

Izvedeni projekti bodo povečali zmogljivosti za potniški in tovorni promet ter prispevali k boljšim prevoznim storitvam. Med ključnimi investicijami, (nekatere so že končane), so:

Nadgradnja železniške postaje Grosuplje (zaključek: 06/2024)

Nadgradnja železniške postaje Domžale (zaključek: 06/2024)

Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica, zaključek: 06/2025)

Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek Kranj–Jesenice–d.m., zaključek: 06/2025)

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (1. faza) (zaključek: 06/2026)

Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (zaključek: 06/2026)

Nadgradnja koroške proge (odsek Sv. Daniel–Dravograd–d.m., zaključek: 06/2026)

Nadgradnja bohinjske proge (odsek Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, zaključek: 06/2026)

Celotna vrednost naložbe v železniško infrastrukturo znaša 765,9 milijona evrov, pri čemer bo 688,6 milijona evrov financiranih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vsaka odločitev vlade pomeni dodatke stroške za ljudi ampak če operiraš s kupom itak nimaš pojma o neg. posledicah, če ti jih kdo omeni pač butneš nekaj glupega. Podobno kot bo gospa zdaj v apartmaju, ko ji je hišo odneslo :bonk:

mr_ · torek ob 13:12

So pa držali obljubo o višjih davkih, saj ljudje itak ne znajo z denarjem....

Planet Golob

Guru

AlterZavarovalničar

Mahoney

Guru

mesija - Assassin's Creep

Guru

Guru

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Guru

Mahoney

Guru

AlterZavarovalničar

Guru

Podobne teme