Oftalmološki nasvet

Khm. Po dvajsetih letih konstantnega buljenja v monitor, me je končno oftalmologija malo po prstih. V teh letih sem pridelal slabih -7 dioptrije in nekaj cilindra (kratkovidna je sicer cca. polovica familije).

Po podaljšanem IT vikendu (14 ur konstantnega dela v soboto, kjer sem vmes res vstal samo toliko, da sem šel jest) me je začelo malo boleti desno oko (na katerega že itak slabše vidim, na njem je višja dioptrija in po malem vse kompenziram z levim). To je zgledalo kot povišan pritisk v očesu in malo solzenja.

V nedeljo bi človek, če bi imel kaj pameti, nehal, pa sem zadevo zignoriral in delal še enih 6 ur, potem pa je bila zadeva že toliko moteča, da nisem mogel več buljiti v monitor.

Zanimivo je, da oko sprošča gledanje v daljavo, gledanje v (osvetljen) monitor pa moti. Včeraj sem na šihtu vsem monitorjem moral zmanjšati brightness, da sem sploh lahko gledal vanje . Vid je sicer normalen, brez kakšnih motenj.

Zanimivo je tudi, da branje s papirja ni tako utrujajoče (čeprav začne oko čez čas tudi ob tem boleti). Vožnja v avtu je pravi balzam, ker pač gledaš v daljavo.

Skratka, danes se tole vleče že tretji dan. Kaj naj naredim, ker tole po moje ni urgentno stanje ali pač?

Tole bom za hec preizkusil po dopustu, izgleda kul

Skratka, danes sem se šel najprej pokazati k osebnemu zdravniku, dobil napotnico z obkroženim nujno, šel na očesno. Po nekaj običajnega čakanja sem bil kar hitro na vrsti (Vse pohvale sestri, ki me je v triažni ambulanti človeško vprašala, če zadeva tako boli, da ne bom mogel zdržati do štirih... Jaz pa njej nazaj, da ni panike, ker se že tri dni vleče ) in to je to.

Ni jim bilo všeč, da je zadeva samo na enem očesu, če je res virusno bo šlo na oba. Podatek, da so težave samo pri gledanju od blizu, na daleč pa ne, ni nikogar impresioniral.

Aja, kot že na nevem koliko področjih opažam čudovite posledice našega privatiziranega zdravstva, ki je že 20 let na psu z denarjem: ko gredo ob 4ih đombe že domov, na šihtu ostanejo samo še 70 let stare zdravnice (ki so jih v časih socializma očitno dovolj dobro zindoktrinirali z Lunačkovo maksimo, da je delo zdravnika za plačilo (iz žepa bolnika) ponižujoče) in mularija mojih let, ki dela specializacijo. Vmesnih generacij ni.

Še smeh dneva: teta, ki v očesni čaka v čakalnici na urgentno obdelavo in obenem... bere Dnevnik