seveda ne, provizije so umazana kapitalistična pogruntavščina, mi to preziramo
mi temu rečemo - roka roko umije, ker to je čisto, sploh pa, ker covid in te reči...
Neurja 2023
- Ustvarjalec teme dax
- Začetni datum
seveda ne, provizije so umazana kapitalistična pogruntavščina, mi to preziramo
mi temu rečemo - roka roko umije, ker to je čisto, sploh pa, ker covid in te reči...
V občini Braslovče razmišljajo o rušitvi dveh naselij s 150 hišami
Po hudih poplavah, ki so v začetku avgusta zajele dobršen del države, so bile med bolj razdejanimi občinami Braslovče. Da bi zagotovili dolgoročno poplavno varnost območja, so se pristojni odločili za na videz radikalen, vendar po besedah župana nujen in edini učinkovit ukrep. Po poročanju...
siol.net
Končno en “težek” dolgoročni predlog.V občini Braslovče razmišljajo o rušitvi dveh naselij s 150 hišami
Po hudih poplavah, ki so v začetku avgusta zajele dobršen del države, so bile med bolj razdejanimi občinami Braslovče. Da bi zagotovili dolgoročno poplavno varnost območja, so se pristojni odločili za na videz radikalen, vendar po besedah župana nujen in edini učinkovit ukrep. Po poročanju...
Razmišljanje je še daleč od realizacije... prestavit 150 hiš je projekt verjetno vreden cca 100.000mio...
Občina nima tolk keša, a da bo država dala?
Ne vem, kakšno silno "infrastrukturo" sploh morajo narediti. Saj jo imajo. Rabiš vir podatkov (verjetno MzO oz. Uprava za zaščito in reševanje) in tam en "server", ki to posreduje po kakršnemkoli protokolu že (data, SMS...) preko mobilnega omrežja končnim uporabnikom. Plačata uporabnika na obeh koncih. Saj imajo mobilna omrežja že od nekdaj te zadeve podprte, samo pri nas jih niso uporabljali.
Se vidi, da MzDP furajo feministi, ki se na digitalizacijo ne spoznajo najbolj.
seveda se spoznajo, samo ne najdejo tapravga fascikla
Dost je da daš v prostor CO alarm za 50€, ki je obvezen če kuriš drva
Prve informacije iz Komende so bile zelo slabe. Najprej, da so krave že do vratu v vodi, kasneje pa, da jih ni več v hlevu in da jih je voda odnesla s seboj.
Čez nekaj časa pa so krave našli žive zunaj, je pa utonilo šest teličkov.
Pogovor z Jamškovimi je na:
Kmetija Jamšek: Krave so se po nekem čudežu snele z verige in našle pot ven
Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla.
365.rtvslo.si
Prebivalci besni: Hude kritike na račun odziva ob poplavah
Ne le, da so jim pomagali samo prostovoljci, organiziran ni bil niti odvoz smeti. Župan na območje poplav prišel šele deseti dan.
Zakaj pa bi občina vse plačala? Če prav razumem so hiše itak za porušit, torej je točka 0. Občina mora zagotoviti zemljišča, komunalno opremo in vso papirologijo. Delno bi morala drźava prispevati, ker bo tam uredila poplavno območje, potem pride zavarovalnina zraven, morebitna državna pomoč za obnovo in seveda denar poplavljencev. Jaz vem, da tam ne bi več gradil, če že moram z nule začeti.
To je predpis, ki je dovolil množično gradnjo na poplavnih območjih
Kako so se v Sloveniji s spremembo enega predpisa odprla vrata za gradnjo na območjih, ki jih ogrožajo poplave? In kdo je za to odgovoren?
novice.svet24.si
Play stupid games, win stupid prizes !To je predpis, ki je dovolil množično gradnjo na poplavnih območjih
Kako so se v Sloveniji s spremembo enega predpisa odprla vrata za gradnjo na območjih, ki jih ogrožajo poplave? In kdo je za to odgovoren?
Predlagam da se sredstva, ki jih stranka SDS dobi od države, nameni za sanacijo poplav.
V bistvu bolje, da gre denar od sds-a za razne portale, ki so odkrili krivce.
No, mogoce je treba malenkost sirse pogledat.
Kdo bo prvi vrgel kamen(brez.greha).
FB Mitja Zupan
Pozdravlljeni!
K razmišljanju me je spodbudil spodaj citirani del članka Grege Repovža iz Mladine, ki jo moj prijatelj Andrej redno bere namesto mene:
Kot dijak srednje tehnične šole – gradbeni oddelek, sem leta 1965 ali 1966, dobil seminarsko nalogo (takrat smo ji rekli »program«) iz regulacije sotočja Savinje in Drete v Nazarjah. Za hidrotehniko smo za tiste čase, imeli predavatelja vrhunskega nivoja, prof. Belo Bukviča. Kdor je poslušal njegova predavanja je res obvladal materijo in jo je znal uporabiti. Ne vem sicer, kako sem bil uspešen pri oceni, važno je kaj sem spoznal in sem ugotovil. Ko sem po arhivih iskal podlage, sem bil nemalo presenečen, ko sem naletel na avstoogrsko karto iz leta 1902. Stvar me je pričela zanimati še bolj, ko sem ugotovil, da je karta del projekta podobnega temu, kar se je pričakovalo od mene. Dovolj o meni. Ugotovitev: avstrijska stroka je ugotovila, da je izliv Drete v Savinjo poplavno problematična. Našli so zelo enostavne rešitve.
Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dva razlivna polja. Prvo je bilo pod vasjo Prihova (prihovska gmajna in se je polnilo, takoj, ko so s pomočjo jezu v Spodnji Rečici pričeli kontrolirano spuščati visoke vode (kot to danes počno hidroelektrarne). Na tem mestu so »pametni« prostorski načrtovalci najprej zgradili Elkroj in prostor kasneje v celoti pozidali. Drugo razlivno polje je bila današnja obrtna cona in območje BSH. Tam stoji tudi RUJ. Tam enostavno ne bi smelo biti ničesar. Ostati bi moralo tako kot je stroka to določila pred 120. leti. Pod prvim poljem je bil izpeljan kanal, ki je primarno služil za pogon žage in mlina ob njem in velik del vode je tekel mimo sotočja. Že s spremembo zgradb za v stanovanja so bile storjene prve napake. Nekaj metrov nižje so iz tega kanala izpeljali še en kanal, ki pa je imel zapornice in je služil za razlivanje vode po tem drugem razlivnem polju. Tudi tam so »pametni« prostorski načrtovalci najprej zasuli oba kanala, razlivno polje pa proglasili za obrtno cono!? Pozor, to ni bilo leta 1945, temveč v poznih 80. in 90. letih 20. stoletja!? Poleg tega je bilo sotočje razbremenjeno še z kanali, ki so potekali skozi območje lesnih obratov »zabojarne« in žage. Ti kanali so služili za pogon dveh vodnih turbin in pranje hlodovine pred žaganjem. Na koncu so bili razvejani tako, da je bila voda usmerjena bodisi neposredno na sotočje mimo mlina, ki je že pred 2. vojno služil za stanovanje. Ta kanal se je dalo po preusmeriti v vzporednega, ki je potekal poleg prosvetnega doma, predvsem, ko so morali očistiti bazene za pranje hlodovine. Dodatne zapornice pa so omogočale preusmeritev vse vode iz lesnega obrata v nazarsko gmajno, ki je bilo tudi dodatno razbremenilno polje v obdobju velikih voda. Namesto vsega ga je danes zgrajen podzemni kanal omejenih kapacitet. To samo po sebi kar kliče povodenj. Starejši verjetno še pomnite, da je bilo od prosvetnega doma do mesta, kjer stoji Petrolova BC pet mostov, danes je samo se savinjski in Kranjčev oziroma kar je ostalo od njega!
Na ustju Drete so uredili nasipe na levem bregu, ki so branili graščino in njena gospodarska poslopja(kasneje tudi prosvetni dom). Razlivno polje za Dreto je je bilo žlaborsko polje. Stari Žlabrani so točno vedeli, kaj lahko tam pridelujejo. Sam se ne spomnim, da bi kdaj nastala velika škoda na koruzi, ki je bila povečini tam posejana in smo jo otroci pridno »rabutali«. Običajno, pa so se tam pridelovale kulture, ki so se sadile in sejale po pomladnih povodnjah in pospravile pred jesenskimi. Zelo redko kdaj so bile velike vode poleti! Za rezervno razlivno polje je bilo uporabljeno Toničevo in Bohačevo polje, tam še stoji Toničev kozolec in Šinkarjeva domačija, ki je bila sicer občasno poplavljena, ampak zelo redko! Danes je tukaj povečini pozidano!!
Kraje ob Savinji in Dreti so varovali tudi jezovi žag »venecianark« in mlinov. Ti jezovi so bili predvsem za radi plavljenja in splavarjenja narejeni tako, da so lahko, do velike mere, kontrolirano urejale pretok voda. Bilo jih je menda več kot sto, zagotovo pa nekaj deset. Koliko jih danes še stoji? Če bi znali, pa na žalost nismo, oziroma nas niso poslušali, bi se danes namesto žag in mlinov vrtele električne turbine, imeli bi čisto energijo, ne bi pa imeli poplav! Mimogrede še tole na območju lesne industrije (sam se tega še spomnim) je bila postavljena velika lokomobila, ki je proizvajala elektriko, za kurjenje, pa so uporabljali žagovino izpod gatrov na žagi in oblovino iz zabojarne ( tu so izdelovali zaboje za pomaranče Jafa še v60 letih 20.stoletja !?) Omenjeni turbini in lokomobila so proizvedle toliko elektrike, da so jo lahko uporabljale tudi okoliške vasi. Vas Dobletina je bila zagotovo ena prvih vasi ki so v kraljevini Jugoslaviji imele elektriko in to brezplačno ker je iz vsake družine nekdo delal v lesnih obratih kasnejšega GLIN-a. Moj stari ata (dedek), je imel že vtem obdobju mlin za žito, mlatilnico, slamoreznico in drobilko za sadje na električni pogon. Vidite moji dragi rojaki Savinjčani, kako je nekoč bila zelena naša lepa dolina.
Kot štipendist GG Nazarje sem bil priča in sodelavec izgradnje številnih cest. Sleherna kmetija in gorski zaselek, je dobil cesto. Kmetje so lahko kupovali traktorje in posebej tedaj priljubljene VW hrošče. Vsako gozdno gospodarstvo je imelo tudi službo, ki je skrbela za urejanje vodotokov i hudournikov. Še danes so vidne zgradbe, ki so skrbele za urejen tok hudournikov in s tem varnost premoženja in ljudi. Vse to v »gnilem totalitarnem« režimu Jugoslavije. Danes ne opravljajo več svoje funkcije, ker jih nihče niti ne vzdržuje več. Potem se pa čudimo nad silnostjo narave.
Kaj pa imamo danes: poplave in cel kup transportnih podjetij, ki pridno odvažajo les, ki je nekoč bil osnovni zaslužek, za večino tam živečih domačinov in je poleg kmetij dajal kruh slehernemu, ki je le hotel delati. Prostorski »strokovnjaki« načrtujejo in dovolijo gradnje povsod, tudi, če vedo da s tem spravljajo ljudi in njihovo premoženje v nevarnost. Vsaka zloraba je kriminalno dejanje in sem spada tudi zloraba stroke. Stanovski kolegi, ki to počnejo naj se zamislijo nad svojimi dejanji.
Ne podnebne spremembe(mogoče tudi ampak manj, kot je to poudarjano), pohlep neoliberalizma je našo lepo dolino uničil in jo spravil na kolena. Vsi bi prav lahko krasno živeli od kmetijstva in lesarstva z dodanim turizmom. Enako kot zgornje Posočje. Ni dovolj, da smo zaščitili samo biser doline Logarsko. Biser bi lahko bil na prstanu, ki se imenuje Zgornja savinjska dolina.
Na žalost smo zamudili!
Lep pozdrav
Mitja Zupan
Ptujska ulica 24
1000 LJUBLJANA
T 041 615 032
zupmit@gmail.com
Povzetek članka v Mladini!
"Valentina Lozar in Boštjan Gorjup se ne poznata. A od invalidskega zaposlitvenega centra Ruj, ki ga kot direktorica vodi Valentina Lozar, do družbe BSH Hišni aparati, ki je ena najuspešnejših tovarn nemškega koncerna Bosch, je le pet minut hoda med hišami in različnimi delavnicami ter malimi družinskimi podjetji. Obe družbi sta namreč v isti industrijski coni Nazarje, ob Savinji, tik za mostom, v katerem so se tisti petek zataknili hlodi in povzročili dvometrski cunamski val.
Oba vesta, kaj je šlo narobe. Oba vesta za neodgovorno zložene hlode ob strugi Savinje. Oba vesta, da če ne bi bili na sredi mostov stebri, bi voda ostala v strugi. Valentina Lozar išče nove posle - prehodne, za ta čas vmes. In čaka serviserje. Tudi Boštjan Gorjup čaka, kaj bodo ugotovili serviserji. Stroji se pri obeh še sušijo."
Kdo bo prvi vrgel kamen(brez.greha).
FB Mitja Zupan
Pozdravlljeni!
K razmišljanju me je spodbudil spodaj citirani del članka Grege Repovža iz Mladine, ki jo moj prijatelj Andrej redno bere namesto mene:
Kot dijak srednje tehnične šole – gradbeni oddelek, sem leta 1965 ali 1966, dobil seminarsko nalogo (takrat smo ji rekli »program«) iz regulacije sotočja Savinje in Drete v Nazarjah. Za hidrotehniko smo za tiste čase, imeli predavatelja vrhunskega nivoja, prof. Belo Bukviča. Kdor je poslušal njegova predavanja je res obvladal materijo in jo je znal uporabiti. Ne vem sicer, kako sem bil uspešen pri oceni, važno je kaj sem spoznal in sem ugotovil. Ko sem po arhivih iskal podlage, sem bil nemalo presenečen, ko sem naletel na avstoogrsko karto iz leta 1902. Stvar me je pričela zanimati še bolj, ko sem ugotovil, da je karta del projekta podobnega temu, kar se je pričakovalo od mene. Dovolj o meni. Ugotovitev: avstrijska stroka je ugotovila, da je izliv Drete v Savinjo poplavno problematična. Našli so zelo enostavne rešitve.
Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dva razlivna polja. Prvo je bilo pod vasjo Prihova (prihovska gmajna in se je polnilo, takoj, ko so s pomočjo jezu v Spodnji Rečici pričeli kontrolirano spuščati visoke vode (kot to danes počno hidroelektrarne). Na tem mestu so »pametni« prostorski načrtovalci najprej zgradili Elkroj in prostor kasneje v celoti pozidali. Drugo razlivno polje je bila današnja obrtna cona in območje BSH. Tam stoji tudi RUJ. Tam enostavno ne bi smelo biti ničesar. Ostati bi moralo tako kot je stroka to določila pred 120. leti. Pod prvim poljem je bil izpeljan kanal, ki je primarno služil za pogon žage in mlina ob njem in velik del vode je tekel mimo sotočja. Že s spremembo zgradb za v stanovanja so bile storjene prve napake. Nekaj metrov nižje so iz tega kanala izpeljali še en kanal, ki pa je imel zapornice in je služil za razlivanje vode po tem drugem razlivnem polju. Tudi tam so »pametni« prostorski načrtovalci najprej zasuli oba kanala, razlivno polje pa proglasili za obrtno cono!? Pozor, to ni bilo leta 1945, temveč v poznih 80. in 90. letih 20. stoletja!? Poleg tega je bilo sotočje razbremenjeno še z kanali, ki so potekali skozi območje lesnih obratov »zabojarne« in žage. Ti kanali so služili za pogon dveh vodnih turbin in pranje hlodovine pred žaganjem. Na koncu so bili razvejani tako, da je bila voda usmerjena bodisi neposredno na sotočje mimo mlina, ki je že pred 2. vojno služil za stanovanje. Ta kanal se je dalo po preusmeriti v vzporednega, ki je potekal poleg prosvetnega doma, predvsem, ko so morali očistiti bazene za pranje hlodovine. Dodatne zapornice pa so omogočale preusmeritev vse vode iz lesnega obrata v nazarsko gmajno, ki je bilo tudi dodatno razbremenilno polje v obdobju velikih voda. Namesto vsega ga je danes zgrajen podzemni kanal omejenih kapacitet. To samo po sebi kar kliče povodenj. Starejši verjetno še pomnite, da je bilo od prosvetnega doma do mesta, kjer stoji Petrolova BC pet mostov, danes je samo se savinjski in Kranjčev oziroma kar je ostalo od njega!
Na ustju Drete so uredili nasipe na levem bregu, ki so branili graščino in njena gospodarska poslopja(kasneje tudi prosvetni dom). Razlivno polje za Dreto je je bilo žlaborsko polje. Stari Žlabrani so točno vedeli, kaj lahko tam pridelujejo. Sam se ne spomnim, da bi kdaj nastala velika škoda na koruzi, ki je bila povečini tam posejana in smo jo otroci pridno »rabutali«. Običajno, pa so se tam pridelovale kulture, ki so se sadile in sejale po pomladnih povodnjah in pospravile pred jesenskimi. Zelo redko kdaj so bile velike vode poleti! Za rezervno razlivno polje je bilo uporabljeno Toničevo in Bohačevo polje, tam še stoji Toničev kozolec in Šinkarjeva domačija, ki je bila sicer občasno poplavljena, ampak zelo redko! Danes je tukaj povečini pozidano!!
Kraje ob Savinji in Dreti so varovali tudi jezovi žag »venecianark« in mlinov. Ti jezovi so bili predvsem za radi plavljenja in splavarjenja narejeni tako, da so lahko, do velike mere, kontrolirano urejale pretok voda. Bilo jih je menda več kot sto, zagotovo pa nekaj deset. Koliko jih danes še stoji? Če bi znali, pa na žalost nismo, oziroma nas niso poslušali, bi se danes namesto žag in mlinov vrtele električne turbine, imeli bi čisto energijo, ne bi pa imeli poplav! Mimogrede še tole na območju lesne industrije (sam se tega še spomnim) je bila postavljena velika lokomobila, ki je proizvajala elektriko, za kurjenje, pa so uporabljali žagovino izpod gatrov na žagi in oblovino iz zabojarne ( tu so izdelovali zaboje za pomaranče Jafa še v60 letih 20.stoletja !?) Omenjeni turbini in lokomobila so proizvedle toliko elektrike, da so jo lahko uporabljale tudi okoliške vasi. Vas Dobletina je bila zagotovo ena prvih vasi ki so v kraljevini Jugoslaviji imele elektriko in to brezplačno ker je iz vsake družine nekdo delal v lesnih obratih kasnejšega GLIN-a. Moj stari ata (dedek), je imel že vtem obdobju mlin za žito, mlatilnico, slamoreznico in drobilko za sadje na električni pogon. Vidite moji dragi rojaki Savinjčani, kako je nekoč bila zelena naša lepa dolina.
Kot štipendist GG Nazarje sem bil priča in sodelavec izgradnje številnih cest. Sleherna kmetija in gorski zaselek, je dobil cesto. Kmetje so lahko kupovali traktorje in posebej tedaj priljubljene VW hrošče. Vsako gozdno gospodarstvo je imelo tudi službo, ki je skrbela za urejanje vodotokov i hudournikov. Še danes so vidne zgradbe, ki so skrbele za urejen tok hudournikov in s tem varnost premoženja in ljudi. Vse to v »gnilem totalitarnem« režimu Jugoslavije. Danes ne opravljajo več svoje funkcije, ker jih nihče niti ne vzdržuje več. Potem se pa čudimo nad silnostjo narave.
Kaj pa imamo danes: poplave in cel kup transportnih podjetij, ki pridno odvažajo les, ki je nekoč bil osnovni zaslužek, za večino tam živečih domačinov in je poleg kmetij dajal kruh slehernemu, ki je le hotel delati. Prostorski »strokovnjaki« načrtujejo in dovolijo gradnje povsod, tudi, če vedo da s tem spravljajo ljudi in njihovo premoženje v nevarnost. Vsaka zloraba je kriminalno dejanje in sem spada tudi zloraba stroke. Stanovski kolegi, ki to počnejo naj se zamislijo nad svojimi dejanji.
Ne podnebne spremembe(mogoče tudi ampak manj, kot je to poudarjano), pohlep neoliberalizma je našo lepo dolino uničil in jo spravil na kolena. Vsi bi prav lahko krasno živeli od kmetijstva in lesarstva z dodanim turizmom. Enako kot zgornje Posočje. Ni dovolj, da smo zaščitili samo biser doline Logarsko. Biser bi lahko bil na prstanu, ki se imenuje Zgornja savinjska dolina.
Na žalost smo zamudili!
Lep pozdrav
Mitja Zupan
Ptujska ulica 24
1000 LJUBLJANA
T 041 615 032
zupmit@gmail.com
Povzetek članka v Mladini!
"Valentina Lozar in Boštjan Gorjup se ne poznata. A od invalidskega zaposlitvenega centra Ruj, ki ga kot direktorica vodi Valentina Lozar, do družbe BSH Hišni aparati, ki je ena najuspešnejših tovarn nemškega koncerna Bosch, je le pet minut hoda med hišami in različnimi delavnicami ter malimi družinskimi podjetji. Obe družbi sta namreč v isti industrijski coni Nazarje, ob Savinji, tik za mostom, v katerem so se tisti petek zataknili hlodi in povzročili dvometrski cunamski val.
Oba vesta, kaj je šlo narobe. Oba vesta za neodgovorno zložene hlode ob strugi Savinje. Oba vesta, da če ne bi bili na sredi mostov stebri, bi voda ostala v strugi. Valentina Lozar išče nove posle - prehodne, za ta čas vmes. In čaka serviserje. Tudi Boštjan Gorjup čaka, kaj bodo ugotovili serviserji. Stroji se pri obeh še sušijo."
