So bile, samo so bile bolj razpršene in predvidljive, predvsem pa so se jih ljudje zavedali in z gradnjo večinoma niso rinili v poplavna območja.
Neurja 2021
- Ustvarjalec teme ynos
- Začetni datum
Nekdaj so bile poplave na večjem območju. Sedaj pa nekje udari ven bolj silovito.
V moji mladosti so spodaj po dolini praktično vsako leto "plavali". Sedaj so potok "uredili", naredili večji prepust pod mostom in poplav ni več več. So pač nekje nižje po toku.
V moji mladosti so spodaj po dolini praktično vsako leto "plavali". Sedaj so potok "uredili", naredili večji prepust pod mostom in poplav ni več več. So pač nekje nižje po toku.
In na tak nacin se lahko podirajo domine vse do crnega morja, ce dezevje zajame vecje podrocje(cel balkan)
Dokler samo v "Železnikih" plavajo, s tem ogrožajo samo skofjo Loko, ker potem se bo tusta poplava ze izgubila v Savi.
Ce pa zanlcne plavat cela osrednja slovenija (1990) pa se najbrz tudi hrvaski ne piše dobro po tem scenariju.
Kot sem nam ni pisalo dobro ko so plavali Avstrijci, pa se jezove na elektrarnah "odprli"
Dokler samo v "Železnikih" plavajo, s tem ogrožajo samo skofjo Loko, ker potem se bo tusta poplava ze izgubila v Savi.
Ce pa zanlcne plavat cela osrednja slovenija (1990) pa se najbrz tudi hrvaski ne piše dobro po tem scenariju.
Kot sem nam ni pisalo dobro ko so plavali Avstrijci, pa se jezove na elektrarnah "odprli"
Kako bi izgledale 100+ letne poplave danes v Ljubljani? Kaj bi poplavilo, oz. kje bi jih presenetilo?
FOTO: V pičlih štirih urah milijonska škoda, domačini v Lovrencu odrezani od sveta
Močni nalivi in sunki vetra so včeraj močno prizadeli predvsem Koroško in Štajersko, kjer je meteorna voda zalivala kleti, garaže, dvorišča, sunki vetra pa so podirali drevesa in odkrivali strehe. Nastala je večmilijonska škoda.
1. Videli smo, kaj se v LJ poplavi. Sam podzemne garaže!!
2. Ljudje NE rinejo v poplavna področja. Ne dobi papirjev.
3. Vse asfaltirano, vse poseljeno, vodotoki urejeni, voda se pa samo zbira in zbira. In ko se jo nabere/zbere dovolj, samo dere. In nihče nič ne more. 10 min, pravijo tisti, ki so to doživeli. Ta v Nemčiji se je že drugi dan občutno znižala.
4. Ja, so neurja, ampak zaradi globalizacije zvemo za njih. Tudi ljudi je več, ki si okolje priredijo za lastno živetje.
2. Ljudje NE rinejo v poplavna področja. Ne dobi papirjev.
3. Vse asfaltirano, vse poseljeno, vodotoki urejeni, voda se pa samo zbira in zbira. In ko se jo nabere/zbere dovolj, samo dere. In nihče nič ne more. 10 min, pravijo tisti, ki so to doživeli. Ta v Nemčiji se je že drugi dan občutno znižala.
4. Ja, so neurja, ampak zaradi globalizacije zvemo za njih. Tudi ljudi je več, ki si okolje priredijo za lastno živetje.
To je res.
Ampak dvomim, da bi bile poplave zaradi večje količine vode kot v preteklosti. Z regulacijo smo rešili vsakoletne poplave, ne pa t. i. stoletnih. Slednje pa vse prevečkrat odmislimo in jih ne upoštevamo, zato je potem, če pride do njih, večja škoda.
Res je tudi, da se velikokrat zgodi, da z rešitvijo ene težave povzročimo težavo nizvodno. Regulacija vodotokov je kompleksen sistem, ki mora biti skrbno načrtovan in tudi skrbno vzdrževan, ker je močan le toliko kot najšibkejši člen.
V splošnem se nekako strinjamo, le da jaz vzroka ne vidim v odvodnjavanju z neporoznih površin. Nenazadnje, tudi če imamo sprotno ponikovanje in višji nivo podtalnice, ta povzroči višji vodostaj v reki.
Sprotna razlivanja preprečujejo, da silovito poplavi nekje drugje, ker voda nekaj časa ostaja bližje območja, kjer so padavine nastale. Če naredimo tako, da čim hitreje steče s površine naprej, bo slej ko prej nekje problem. Razen, če smo res blizu morja. Kako je v preteklosti nastala pokrajina? Vulkanski izbruhi, ledeniki, reke pa so tudi marsikaj prispevale. Očitno so poplavljale širne ravnice. Na marsikateri ravnici naletiš na prod, če več km od reke koplješ. Kako je prišel tja? Reka je očitno v preteklosti silovito poplavljala. Še preden smo območje poselili, pozidali in/ali spremenili v kmetijsko. In še preden smo "povzročili" klimatske spremembe.
Zavedati se je treba, da je večina ravnega sveta poplavno območje ob ekstremnih pogojih. Kar je dvignjeno, pa je hitro plazovito ob določenih spremembah, če ni spodaj ravno skala.
Ponekod so pred desetletji naredili tudi smešne spremembe. V našem kraju so še v SFRJ skrili dva potočka v kanale. Razvoj ... Potoček ni nekje nastal brezveze, čeprav poleti mogoče celo presahne. Sedaj ob resnem nalivu konstantno ti kanali ne požirajo in poplavi nekatere ulice. Ko gledaš v suhem, ti ni jasno od kod. Včasih sicer take situacije ni celo desetletje ali več, letos pa je bila že dvakrat. Mogoče je sedaj spet nekaj desetletij ne bo.
Zavedati se je treba, da je večina ravnega sveta poplavno območje ob ekstremnih pogojih. Kar je dvignjeno, pa je hitro plazovito ob določenih spremembah, če ni spodaj ravno skala.
Ponekod so pred desetletji naredili tudi smešne spremembe. V našem kraju so še v SFRJ skrili dva potočka v kanale. Razvoj ... Potoček ni nekje nastal brezveze, čeprav poleti mogoče celo presahne. Sedaj ob resnem nalivu konstantno ti kanali ne požirajo in poplavi nekatere ulice. Ko gledaš v suhem, ti ni jasno od kod. Včasih sicer take situacije ni celo desetletje ali več, letos pa je bila že dvakrat. Mogoče je sedaj spet nekaj desetletij ne bo.
Pa kaksno tomacevo, spodnje Črnuče, spodnji del Smartnega (konec smartinske) Zalog? Zadobrovo, okolica Peruzijeve mislim da je tudi ze plavala
Ljubljana vztrajno pozidava barje, kar se ji zna dolgorocno mascevati. Res da ni se velik del pozidan, ampak...
Nisem bral od pike do pike, med prwletom se mi zdi ok clanek.
Slika iz članka
Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami • Pod črto
Poplave v Sloveniji odnesejo več kot 150 milijonov evrov na leto. Predvsem zato, ker je država več desetletij dopuščala gradnjo na poplavno ogroženih območjih.
podcrto.si
Priponke
-
lj_karta_poplav-1180x645.jpg
Ljubljana je skoraj cela na poplavnem območju, dejansko kaj hujšega preprečuje kanalizacija ljubljanice in sam gruberjev prekop. Drugače veliko tveganje za poplave ob malo večjem dvigu barja je rizičen Vič + Rudnik. Rudnik (novi del) sploh je postavljen v močvirska tla ki niti niso ok izsušena (brez umetnih kanalov bi bilo tam barje) in imajo še vedno relativno visok nivo podtalnice (stavbe so na pilotih). Vič po drugi strani ima močan dotok rek iz polhograjskega hribovja, ki ob visokem vodostaju barja nimajo kam odtekat. Tako da širitev ljubljane na ta območja je čisto gospodarski interes z znanim tveganjem, tam so se in se še bodo pojavile poplave. Ni pa to nek riziko za prebvalce, saj meter vode načeloma povzroči samo gospodarsko škodo ne zahteva pa človeških življenj.
Je pa vseeno zanimivo videt kako se danes izvaja gradnje in se smatra visoke vode za znan riziko. Recimo v moje kraju sedaj delajo na novo cesto skozi kraj in reko ki je bila že prej kanalizirana in je že poplavljala so sedaj še dodatno omejili. Na določenih mestih celo delnop ali v celoti prekrili. Hkrati se izvaja sečnja večjih površin v povodju reke, materiala se ne odstranjuje po pravilih ... meni to diši na katastrofo. Pa glede poplavljanja, dokler so bile ceste in reke urejeno po avstroogrskem modelu oz. italjanskem modelu ni reka nikoli poplavljala, šele ko so začeli v socializmu posegat v reko in sedaj v kapitalizmu se dogajajo poplave.
Ljudske bajke pravijo da ko so avstrijci delali železnico (bohinjska proga) so za vsak posušen hudourniški potok spraševali najstarejše domačine kako se spomnijo količino največje vode in so na tisto oceno potem dodali še 1x toliko in naredili ustrezne propuste. Dejansko sicer to ne drži, ampak so imeli pod AO podrobne hidrološke karte območja in so vsak potoček in hudournik lahko izračunali površino porečja v primeru da se utrga oblak in temu primerno predvideli pretoke. To seveda pomeni v večini primerov predimenzionmiranje (dražja gradnja), samo deluje pa tudi če pridejo 100 letne vode.
Je pa vseeno zanimivo videt kako se danes izvaja gradnje in se smatra visoke vode za znan riziko. Recimo v moje kraju sedaj delajo na novo cesto skozi kraj in reko ki je bila že prej kanalizirana in je že poplavljala so sedaj še dodatno omejili. Na določenih mestih celo delnop ali v celoti prekrili. Hkrati se izvaja sečnja večjih površin v povodju reke, materiala se ne odstranjuje po pravilih ... meni to diši na katastrofo. Pa glede poplavljanja, dokler so bile ceste in reke urejeno po avstroogrskem modelu oz. italjanskem modelu ni reka nikoli poplavljala, šele ko so začeli v socializmu posegat v reko in sedaj v kapitalizmu se dogajajo poplave.
Ljudske bajke pravijo da ko so avstrijci delali železnico (bohinjska proga) so za vsak posušen hudourniški potok spraševali najstarejše domačine kako se spomnijo količino največje vode in so na tisto oceno potem dodali še 1x toliko in naredili ustrezne propuste. Dejansko sicer to ne drži, ampak so imeli pod AO podrobne hidrološke karte območja in so vsak potoček in hudournik lahko izračunali površino porečja v primeru da se utrga oblak in temu primerno predvideli pretoke. To seveda pomeni v večini primerov predimenzionmiranje (dražja gradnja), samo deluje pa tudi če pridejo 100 letne vode.
Kok časa si pa ti na svet? 100 letne poplsve v Lj smo mel ne tko dolgo nazaj.
Ynos u oprosti saj vidiš da odpira teme kjer neveš kaj bi si mislil.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Marsikaj je danes drugače in tega se ne da zanikati. Do nekje leta 2000 v avtu sploh nisem potreboval klime, čeprav je že bila kot dodatna oprema. Danes - ni šans da preživiš poletno vožnjo čez dan z odprtim oknom (beri : brez klime).
Tudi nalivi so bolj ekstremni. Neverjeten prizor konec junija okoli leta 2005, ko je po dolenjski vrglo pol metra toče
. Sem peljal skozi Mirno ravno po toči, ko je nekdo s traktorjem oral cesto pred menoj. Pol metra toče, znoriš. Sredi zime ni tako grdo.
Tudi nalivi so bolj ekstremni. Neverjeten prizor konec junija okoli leta 2005, ko je po dolenjski vrglo pol metra toče
. Sem peljal skozi Mirno ravno po toči, ko je nekdo s traktorjem oral cesto pred menoj. Pol metra toče, znoriš. Sredi zime ni tako grdo.
