Meni se je porodila zanimiva teza.. Zakaj se ob zavedanju skoraj nične možnosti po zadetem glavnem dobitku, kljub vsemu postavimo v vrsto za vplačilo loto listka. Pa na tem mestu bolj ciljam na redne igralce, vendar takoimenovani občasni igralci ob velikih zneskih niso popolnoma izvzeti..kaj dejansko kupimo na okencu? Kupimo sanje..Seveda je upanje prisotno na podzavedni ravni, medtem ko na zavedni vemo, da ne bomo zadeli..Ostane pa nam nekaj dni pozitivnega razmišljanja, sanj, kamor se lahko zatečemo, da "povozimo" realnost..Torej bi bilo bolj idealno, če bi žrebanja potekala enkrat mesečno..Tako bi posledično za isti denar, koliko pač plačamo za loto listek dobili npr. 10X več..10x več časa o sanjarjenju, načrtovanju nečesa, kar nam je sicer nedosegljivo..
Se mi je pa porodila misel, da je ob tem rekordnem znesku marsikdo bistveno prekoračil zmožnosti denarnega izdatka za nakup lističev, kot pa mu to omogoča osebni proračun..
Moja druga teza v tem razmišljanju pa je, da je v teh dneh rekordne loto vsote korelacija med posamezniki z najnižjimi prihodki in na drugi strani višine izdatkov teh posameznikov za vplačilo lota v pretežni meri obratnosorazmerna..proporcionalno, manj kot nekdo ima, več bo dal za "sanje", za izhod iz bede..in me prav zanima, če bo dobitek vplival na število samomorov v dneh po izžrebanem glavnem dobitku..Morda nekoliko radikalno razmišljanje, vendar čisto v temo pa verjamem da nisem brcnil..Ali pač..