Ljudje s 40 leti delovne dobe v gospodarskih panogah (tudi najtežja gradbena in druga dela) so pripravljeni žrtvovati 10% svojih mesečnih pokojnin zavoljo trpljenja in žrtvovanja košarkarjev državne reprezentance, da se zagotovi njihovo eksistenco. Sicer je eden izmed upokojencev pripomnil, da verjetno njegovih 46 eur prispevka ne bo kaj dosti pomagalo mlademu Dončiću, da bi npr. vsaj enkrat do vrha napolnil rezervar goriva svojega Porscheja Panamere, pa vseeno rad pomaga. Upokojenka invalidka 3. stopnje, sicer delavka v kuhinji večje zdravstvene ustanove prav tako pove, da z njenimi 38 eur verjetno ne bi mogla kupiti niti klora za bazen Dragićeve vile v Miamiju, a vseeno rada pomaga pomoči potrebnim. Oba omenjena sicer zatrjujeta, da košarke nikoli v življenju nista spremljala, saj za to enostavno ni bilo časa zaradi vsakodnevnih 10-12 urnih službenih dolžnosti in ostalih skrbi, vseh drugih obveznosti, vzgoje otrok in podobno, da pa cenita 3-mesečni trud košarkarjev in razumeta njihov napor.