Ledena ujma je po najnovejših ocenah poškodovala dobrega pol milijona hektarjev oziroma okoli 40 odstotkov gozda, posekati pa bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesa – nekaj manj, kot se sicer poseka v dveh letih, je povedal prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. 30 odstotkov poškodovanih dreves je iglavcev, 70 odstotkov pa listavcev. "Na 662 hektarjih beležijo takšne poškodbe, da bo treba ostanke dreves odstraniti in pričeti z umetno sadnjo, da bo tam gozd ponovno zrasel," je še povedal in dodal, da je 22 odstotkov poškodovanih gozdov državnih, ostali so zasebni.
Trenutno imajo slabšo oceno škode le še v nekaterih nedostopnih območjih, pravi Oražem in dodaja, da lahko kvečjemu številka še nekoliko naraste.
Ledeni oklep v Postojni - 5
(Foto: Reuters)
Škode je za 194 milijonov evrov
Ocenjena finančna škoda je seštevek tako razvrednotenega lesa kot tudi stroškov sečnje in 19 milijonov evrov, ki jih bo treba odšteti za novo posaditev in čiščenje gozdnih poti. Vse skupaj znaša 194 milijonov evrov, je povedal Oražem. "Tukaj ni všteta nobena škoda v zvezi s kasnejšimi plazovi, ipd. Tako da tudi ta škoda lahko naraste," je pojasnil.
Zavod bo zdaj pripravil sanacijski načrt. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oziroma infrastrukturo, poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, poškodovano drevje ob vodotokih ter v okolici hudourniških strug, ki lahko ovira pretočnost.
"Dobra dva milijona iglavcev bo treba pospraviti do 15. maja, saj nato pridejo podlubniki in je lahko škoda še veliko večja," je dejal. Tistim lastnikom gozdovov, ki do 15. maja letos iz svojih gozdov ne bodo odstranili padlih in poškodovanih iglavcev, grozi odločba o izvršbi, kar pomeni, da bodo pristojni les odstranili na njihove stroške. Za listavce je rok daljši, in sicer do sredine leta 2016.
Pred zadnjo ujmo je bilo v 50 letih zaradi žledoloma in vetroloma poškodovanih skupno štiri milijone hektarjev gozdov, najhujšemu žledolomu pa smo bili pred tem priča v zimi iz leta 1996/97, ko je bilo potrebno posekati in odstraniti 900.000 kubikov lesa.
Kot pravi Oražem, ocenjujejo, da strošek sanacije na kubik lesa znaša 28 evrov. Za tolikšen znesek je torej razvrednoten vsak kubik padlega lesa. Za sanacijo bo potrebnih približno dva milijona sadik, razmerja drevesnih vrst pa ne bodo spreminjali. "Drevesne vrste različno prenašajo obremenitev. Nek komplet vseh 70 drevesnih vrst v Sloveniji je kot skupina najbolj odporen na vremenske vplive. Če bi šli le na eno drevesno vrsto, lahko zaidemo v krizne vode nekih drugih faktorjev, zato o tem ne razmišljamo. Sicer so dlje zdržale smreke, a te imajo lahko nato težave s podlubniki," je pojasnil. Sanacija naj bi trajala od tri do pet let.
Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje je dejal, da je bil letošnji obseg žledenja resnično nenavadno velik, saj je situacija ostala nespremenjena kar štiri dni. "Do takšnega pojava na tako velikem območju pride na vsakih 50 let ali pa še redkeje. Ta frekvenca se zna z naraščajočo temperaturo planeta povečevati. Verjetnost neurij, toče, viharnega vetra in podobnih ujm se bo najverjetneje v naslednjih desetletjih povečala," pravi.
Zima v Mozirju - 6
(Foto: Jure Mihelak)
Lastniki lahko škodo sanirajo tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, morajo pa o tem predhodno obvestiti Zavod, oziroma pristojnega revirnega gozdarja. Poudarjajo tudi varnost pri delu, na voljo pa so tudi tečaji za varno delo v gozdu. Termine in lokacije je mogoče najti na spletu. Sicer še svetujejo, da naj lastniki tam, kjer je zelo hudo, pokličejo profesionalce.
Potrebovali bodo gozdarje
Kot je danes še dejal Oražem, obstaja potreba po dodatni delovni sili za izvedbo sanacije slovenskih gozdov tako v Zavodu za gozdove Slovenije kot pri drugih pravnih subjektih s področja gozdarstva. Govori se o morebitni zaposlitvi nekaj sto gozdarjev.
Zaradi tega trenutno že potekajo dogovori med pristojnima ministrstvoma – Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede izvedbe predlaganih ukrepov zaposlovanja je namreč najprej potrebno uskladiti razpoložljive možnosti in potrebe gozdarske stroke ter postaviti mehanizem za realizacijo teh zaposlitev.
hlod
(Foto: Thinkstock)
Več informacij glede možnosti dodatnih zaposlitev v gozdarstvu bodo znane po seji vlade v četrtek. Prav tako bo več informacij na voljo takoj po sprejetih odločitvah na voljo na pristojnem ministrstvu za delo in na Zavodu RS za zaposlovanje, priprava mehanizma zaposlovanja pa v tem trenutku še ni tako daleč, da bi Zavod za gozdove Slovenije lahko že zaposloval kakršno koli dodatno delovno silo.
Evropska investicijska banka: Posojila za sanacijo škode po ujmi Sloveniji na voljo takoj
Pogajanja s Slovenijo o ugodnih posojilih za sanacijo škode po ujmi potekajo zelo dobro, Evropska investicijska banka (EIB) jih je pripravljena zagotoviti takoj, saj je čas ključen, je danes v Bruslju poudaril predsednik banke Werner Hoyer. "Čas je ključen. Odzvati se moramo takoj, ne čakati na še en teden analiz in strokovnih mnenj," je poudaril. Na vprašanje, kako hitro so lahko posojila na voljo, je odgovoril: "Mi smo pripravljeni kadar koli." Po neuradnih informacijah naj bi šlo za od 100 do 200 milijonov evrov posojil, pri katerih bodo predvidoma potrebna določena jamstva države.
Kot je dejal, so po strašnih vremenskih razmerah od 30. januarja do 4. februarja že 5. februarja poslali pismo predsednici vlade Alenki Bratušek, njihova ekipa pa je šla v Ljubljano takoj naslednji dan.
"Prepričan sem, da bodo lokalne banke potrošnikom, gospodinjstvom, malim podjetjem ali drugim, ki potrebujejo posojilo, ponudile posojila, ki bodo veliko ugodnejša, kot bi bila brez sodelovanja EIB," je dejal. EIB nudi tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo sanacijskih programov in Hoyer je danes zatrdil, da zagotovitev strokovne pomoči ni vprašljiva. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se na primer že odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč.
Trenutno imajo slabšo oceno škode le še v nekaterih nedostopnih območjih, pravi Oražem in dodaja, da lahko kvečjemu številka še nekoliko naraste.
Ledeni oklep v Postojni - 5
(Foto: Reuters)
Škode je za 194 milijonov evrov
Ocenjena finančna škoda je seštevek tako razvrednotenega lesa kot tudi stroškov sečnje in 19 milijonov evrov, ki jih bo treba odšteti za novo posaditev in čiščenje gozdnih poti. Vse skupaj znaša 194 milijonov evrov, je povedal Oražem. "Tukaj ni všteta nobena škoda v zvezi s kasnejšimi plazovi, ipd. Tako da tudi ta škoda lahko naraste," je pojasnil.
Zavod bo zdaj pripravil sanacijski načrt. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oziroma infrastrukturo, poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, poškodovano drevje ob vodotokih ter v okolici hudourniških strug, ki lahko ovira pretočnost.
"Dobra dva milijona iglavcev bo treba pospraviti do 15. maja, saj nato pridejo podlubniki in je lahko škoda še veliko večja," je dejal. Tistim lastnikom gozdovov, ki do 15. maja letos iz svojih gozdov ne bodo odstranili padlih in poškodovanih iglavcev, grozi odločba o izvršbi, kar pomeni, da bodo pristojni les odstranili na njihove stroške. Za listavce je rok daljši, in sicer do sredine leta 2016.
Pred zadnjo ujmo je bilo v 50 letih zaradi žledoloma in vetroloma poškodovanih skupno štiri milijone hektarjev gozdov, najhujšemu žledolomu pa smo bili pred tem priča v zimi iz leta 1996/97, ko je bilo potrebno posekati in odstraniti 900.000 kubikov lesa.
Kot pravi Oražem, ocenjujejo, da strošek sanacije na kubik lesa znaša 28 evrov. Za tolikšen znesek je torej razvrednoten vsak kubik padlega lesa. Za sanacijo bo potrebnih približno dva milijona sadik, razmerja drevesnih vrst pa ne bodo spreminjali. "Drevesne vrste različno prenašajo obremenitev. Nek komplet vseh 70 drevesnih vrst v Sloveniji je kot skupina najbolj odporen na vremenske vplive. Če bi šli le na eno drevesno vrsto, lahko zaidemo v krizne vode nekih drugih faktorjev, zato o tem ne razmišljamo. Sicer so dlje zdržale smreke, a te imajo lahko nato težave s podlubniki," je pojasnil. Sanacija naj bi trajala od tri do pet let.
Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje je dejal, da je bil letošnji obseg žledenja resnično nenavadno velik, saj je situacija ostala nespremenjena kar štiri dni. "Do takšnega pojava na tako velikem območju pride na vsakih 50 let ali pa še redkeje. Ta frekvenca se zna z naraščajočo temperaturo planeta povečevati. Verjetnost neurij, toče, viharnega vetra in podobnih ujm se bo najverjetneje v naslednjih desetletjih povečala," pravi.
Zima v Mozirju - 6
(Foto: Jure Mihelak)
Lastniki lahko škodo sanirajo tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, morajo pa o tem predhodno obvestiti Zavod, oziroma pristojnega revirnega gozdarja. Poudarjajo tudi varnost pri delu, na voljo pa so tudi tečaji za varno delo v gozdu. Termine in lokacije je mogoče najti na spletu. Sicer še svetujejo, da naj lastniki tam, kjer je zelo hudo, pokličejo profesionalce.
Potrebovali bodo gozdarje
Kot je danes še dejal Oražem, obstaja potreba po dodatni delovni sili za izvedbo sanacije slovenskih gozdov tako v Zavodu za gozdove Slovenije kot pri drugih pravnih subjektih s področja gozdarstva. Govori se o morebitni zaposlitvi nekaj sto gozdarjev.
Zaradi tega trenutno že potekajo dogovori med pristojnima ministrstvoma – Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede izvedbe predlaganih ukrepov zaposlovanja je namreč najprej potrebno uskladiti razpoložljive možnosti in potrebe gozdarske stroke ter postaviti mehanizem za realizacijo teh zaposlitev.
hlod
(Foto: Thinkstock)
Več informacij glede možnosti dodatnih zaposlitev v gozdarstvu bodo znane po seji vlade v četrtek. Prav tako bo več informacij na voljo takoj po sprejetih odločitvah na voljo na pristojnem ministrstvu za delo in na Zavodu RS za zaposlovanje, priprava mehanizma zaposlovanja pa v tem trenutku še ni tako daleč, da bi Zavod za gozdove Slovenije lahko že zaposloval kakršno koli dodatno delovno silo.
Evropska investicijska banka: Posojila za sanacijo škode po ujmi Sloveniji na voljo takoj
Pogajanja s Slovenijo o ugodnih posojilih za sanacijo škode po ujmi potekajo zelo dobro, Evropska investicijska banka (EIB) jih je pripravljena zagotoviti takoj, saj je čas ključen, je danes v Bruslju poudaril predsednik banke Werner Hoyer. "Čas je ključen. Odzvati se moramo takoj, ne čakati na še en teden analiz in strokovnih mnenj," je poudaril. Na vprašanje, kako hitro so lahko posojila na voljo, je odgovoril: "Mi smo pripravljeni kadar koli." Po neuradnih informacijah naj bi šlo za od 100 do 200 milijonov evrov posojil, pri katerih bodo predvidoma potrebna določena jamstva države.
Kot je dejal, so po strašnih vremenskih razmerah od 30. januarja do 4. februarja že 5. februarja poslali pismo predsednici vlade Alenki Bratušek, njihova ekipa pa je šla v Ljubljano takoj naslednji dan.
"Prepričan sem, da bodo lokalne banke potrošnikom, gospodinjstvom, malim podjetjem ali drugim, ki potrebujejo posojilo, ponudile posojila, ki bodo veliko ugodnejša, kot bi bila brez sodelovanja EIB," je dejal. EIB nudi tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo sanacijskih programov in Hoyer je danes zatrdil, da zagotovitev strokovne pomoči ni vprašljiva. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se na primer že odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč.