Tole bo bolj side-by-side comparison, kot pa review dveh filmov:
Last House on the Left - 1972
Film ni noben umetniško intelektualni presežek, vendar s svojim osnovnim namenom - globoko vznemiriti gledalca - popolnoma uspe. Le močno motena osebnost si med gledanjem prvega dela filma ne želi, da bi se mučenje čimprej končalo, tako ali drugače... Tudi drugi del, vznemirja in šokira, na koncu pa prav nobenega gledalca - izmed tistih, ki so sploh uspeli gledati do konca - ne pusti ravnodušnega. Skrajno grobi prehodi med določenimi scen.ami po eni strani sicer mejijo na obupen editing, vendar je tudi to tisto, kar gledalca vsakokrat vznemiri in ves čas drži v napetosti
Film je bil po različnih državah prepovedan tudi po več kot 30 let. Šele v zadnjih letih je prišlo do liberalizacije v tem smislu. Film sem gledal pred več kot letom dni, nikoli ga ne bom pozabil.
Tagline: "To avoid fainting, keep repeating 'It's only a movie...It's only a movie...'" S tem pravzaprav povedo vse.
Film kot celota: 6/10; sporočilnost filma: 99/10.
The Last House on the Left - 2009
Film kot celota: 4/10, če ne upoštevam 1. dela 5/10, sporočilnost filma: 7/10
Tagline: "If bad people hurt someone you love, how far would you go to hurt them back?" Hja... kaj reči - popolna obnova filma v enem stavku... tudi prav, film bom tako ali tako kmalu pozabil. Za razliko od izvirnika (pogojno rečeno, tudi prvi film je pravzaprav remake -
Jungfrukällan) ni bilo večjih težav z distribucijo filma - saj je precej bolj mainstreamovski. Ne preveč krvi - za to zvrst filmov, precej enostavne smrti in odstopanje od originala ravno v tistih detajlih, kar je prvi film naredilo kultnega.
Boljši editing je precej bolj pomirjajoč kot v prvem delu. Vendar je tako film okrnjen za pomemben dejavnik vznemirjanja gledalca, kar bi moral biti vodilni motiv tega filma.
Kdor prvega dela še ni gledal, predlagam ogled. Remake lahko tudi izpustite. Če pa boste gledali le remake... vam nihče ne bo vrnil izgubljenih 105 minut življenja...