Da si človek kupi spodobnega športnika, ima lahko le dva motiva ali njuno kombinacijo:
-uživa v športni vožnji,
-podzavestno je sredstvo za daljšanje tiča. Če temu rečeš emocije, pa naj bo.
Da si človek kupi vrhunskega terenca, ima spet lahko samo dva motiva ali njihove kombinacije:
-uživa v terenski vožnji oz. izkorišča potenciale štirikolesnega pogona z visokim ground clearancom,
-podzavestno je sredstvo za daljšanje tiča. Če temu rečeš emocije, pa naj bo.
Da si človek kupi luksuznega SUVa, pa ima lahko samo en motiv:
-tak avto ima lego proti športnemu za en drek, proti pravemu terencu pa ga je škoda, pa še itak nikamor ne prileze,
-podzavestno je sredstvo za daljšanje tiča. Če temu rečeš emocije, pa naj bo.
Meni osebno je čisto vseeno, zakaj si nekdo kupi katerega koli od avtomobilov iz naštetih razredov. Žal pa je tako, da se večinoma vzrok za nakup odraža v voznikovem načinu vožnje v vsakdanjem prometu. Tukaj pa zadeva postane poleg preprosto trapaste (kar se nanaša samo na lastnika) še nadležna, kar pa zadeva že tudi njegovo okolico. Ker če si lastiš Q7 ali X6, še ne pomeni, da se lahko ustavljaš ali parkiraš kjerkoli, prav tako ti ta last oz. posest avtomobila še ne daje pravice do neupoštevanja prometnih predpisov. Upam si trditi, da je procentualni delež normalnih lastnikov Q7 ravno tako kot procentualni delež normalnih lastnikov cestnih športnih motociklov. Podlaga za te trditve so pa opažanja obnašanja teh primerkov v vsakodnevnem prometu, predvsem v Ljubljani in okolici ter na Štajerskem in okolici.
Zdaj me pa križajte, če vam paše.