kaj pomeni ta znak
- Ustvarjalec teme sass
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik sass pravi:
toporišič bo tebe popravil, trobojnica je slovenska beseda:Citat:
Uporabnik ghibli pravi:
off topic vprašanje za lingviste:
zakaj na TTX TVSLO berem, da se plapola slovenska trobojnica?
trobojnica= tri boje(slovensko tri barve)
to ni slovenska beseda.
naj Toporišič to nemudoma popravi
trobojnica -e ž (o) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo
ni mi logično. ker če greš v Mavrico kupiti npr barvo za vrata od garaže rečeš
npr.
imate mat lak za les črne barve..
ne pa: imate mat lak črne boje
a to je potem nekaj kot napis v slovenščini
DOBRODOŠLI pri nas
to za mene ni slovenščina
Nazadnje urejeno:
Boj je slovenska beseda.
Npr. Boj na požiralniku...
Boja tudi, le da pomeni nekaj drugega kot barvo...
Npr. Boj na požiralniku...
Boja tudi, le da pomeni nekaj drugega kot barvo...
Ne boš verjel, tole je tudi slovenščina, sicer iz nekega drugega obdobja. Zanimivo, da tu boga imenuje bože, za kar bi šli danes vsi "pravoverni" Slovenci u luft. Dvomim, da panter iz capijevega linka sploh ve, kaj je tekst spodaj, kaj je pri njem zanimivega in od kdaj ter kje je.
Eccȩ bi detd nas ne ze-
gresil, te v ueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
sali ne imugi, ni slzna
teleze imoki, nu ú vuȩ-
ki gemu be siti. Bone-
se zavuiztiu bui Ne-
priiazninu uvignan
od szlauui bosigȩ, potom
na narod zlovuezki
strazti i petzali boi-
do, i nemoki, ibo zzem re-
du zemirt. I pagi, bra-
triia, pomenem ze,
da i zinouue bosi na-
resem ze.
Še prevod:
Če bi ded naš ne
grešil, bi mu na veke bilo
živeti, starosti ne pre-
jeti, nikoli skr-
bi imeti, ne solznega
telesa, temveč na ve-
ke bi mu bilo živeti. Ker
je bil z zavistjo Ne-
prijaznega izgnan
od slave božje, po tem
so na rod človeški
bolečine in skrbi pri-
šle, in bolezni, in po tem re-
du smrt. In vendar, brat-
je, spomnimo se,
da nam tudi sinovi božji re-
čejo.
Zanimivo, da so največji borci za pravo, kleno slovensko besedo velikokrat polpismeni ljudje, ki sami uporabljajo ogromno hrvatizmov, srbizmov in ostalih izmov v svojih veleumnih tekstih. Ni nujno, da so to besede, lahko je tudi za slovenščino nepravilna raba besed in besednih zvez. Ker tega niti ne opazijo, se obešajo na trobojnice (ghibli, ne leti nate, samo pri roki je) in jih ne moti raba spakedrank iz drugih, danes bolj priljubljenih jezikov.
Ena zanimiva je, ko je pred mnogimi leti, ko sonce še ni sijalo v Sloveniji, prišel sem delat sicer zelo izobražen možak iz Beograda. Slovenščino je je sicer učil zelo hitro, samo kaj, ko ga je sodelavec vprašal, če gvišn okn ofna, dau frišn luft not pršu. Kako naj se potem nauči slovensko?
Eccȩ bi detd nas ne ze-
gresil, te v ueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
sali ne imugi, ni slzna
teleze imoki, nu ú vuȩ-
ki gemu be siti. Bone-
se zavuiztiu bui Ne-
priiazninu uvignan
od szlauui bosigȩ, potom
na narod zlovuezki
strazti i petzali boi-
do, i nemoki, ibo zzem re-
du zemirt. I pagi, bra-
triia, pomenem ze,
da i zinouue bosi na-
resem ze.
Še prevod:
Če bi ded naš ne
grešil, bi mu na veke bilo
živeti, starosti ne pre-
jeti, nikoli skr-
bi imeti, ne solznega
telesa, temveč na ve-
ke bi mu bilo živeti. Ker
je bil z zavistjo Ne-
prijaznega izgnan
od slave božje, po tem
so na rod človeški
bolečine in skrbi pri-
šle, in bolezni, in po tem re-
du smrt. In vendar, brat-
je, spomnimo se,
da nam tudi sinovi božji re-
čejo.
Zanimivo, da so največji borci za pravo, kleno slovensko besedo velikokrat polpismeni ljudje, ki sami uporabljajo ogromno hrvatizmov, srbizmov in ostalih izmov v svojih veleumnih tekstih. Ni nujno, da so to besede, lahko je tudi za slovenščino nepravilna raba besed in besednih zvez. Ker tega niti ne opazijo, se obešajo na trobojnice (ghibli, ne leti nate, samo pri roki je) in jih ne moti raba spakedrank iz drugih, danes bolj priljubljenih jezikov.
Ena zanimiva je, ko je pred mnogimi leti, ko sonce še ni sijalo v Sloveniji, prišel sem delat sicer zelo izobražen možak iz Beograda. Slovenščino je je sicer učil zelo hitro, samo kaj, ko ga je sodelavec vprašal, če gvišn okn ofna, dau frišn luft not pršu. Kako naj se potem nauči slovensko?
In ti besedila nastala v Avstriji in hranjena v Nemčiji sem lepiš kot primer slovenskih besedil - tc, tc, tc.
V Avstriji? Takrat je bila tam katera država?Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
In ti besedila nastala v Avstriji in hranjena v Nemčiji sem lepiš kot primer slovenskih besedil - tc, tc, tc.
In kaj, če je nastalo besedilo tam, kjer je? Še vedno je slovenščina, samo bistva nisi dojel, ker te motijo povsem narobne stvari. Jezik je živa tvorba, meša se s sosednjimi in drugimi jeziki in normalno je, da se kaj tudi zmeša.
Namen je bil æisto drugi - samo predolgo sem pisal post in je že prej nekdo razkril, da je besedilo iz Brižinskih spomenikov.
Brižinski spomeniki niso samo najstarejši znani zapis v slovenščini, ampak so tudi zaenkrat najstarejši zapis v latinici kateregakoli slovanskega jezika.
PS: kaj vse je včasih bilo slovensko
(moral sem)
Brižinski spomeniki niso samo najstarejši znani zapis v slovenščini, ampak so tudi zaenkrat najstarejši zapis v latinici kateregakoli slovanskega jezika.
PS: kaj vse je včasih bilo slovensko
Kaj pa pomeni znak, ki sem ga enkrat videl v nemčiji ... iste oblike je kot ta zgoraj, le da je na njem ... na eni polovici je en človek narisan pa 100, potem pa na drugi polovici pa dva človeka pa 50 ... Nimam nobene slike, ker nisem mel potrebe slikat.
kakšno dvigalo neki ... če je ob cesti postavljen ta znak .. pa namesto teh puščic so tam na sliki ljudje
Podobne teme
