Ne boš verjel, tole je tudi slovenščina, sicer iz nekega drugega obdobja. Zanimivo, da tu boga imenuje bože, za kar bi šli danes vsi "pravoverni" Slovenci u luft. Dvomim, da panter iz capijevega linka sploh ve, kaj je tekst spodaj, kaj je pri njem zanimivega in od kdaj ter kje je.
Eccȩ bi detd nas ne ze-
gresil, te v ueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
sali ne imugi, ni slzna
teleze imoki, nu ú vuȩ-
ki gemu be siti. Bone-
se zavuiztiu bui Ne-
priiazninu uvignan
od szlauui bosigȩ, potom
na narod zlovuezki
strazti i petzali boi-
do, i nemoki, ibo zzem re-
du zemirt. I pagi, bra-
triia, pomenem ze,
da i zinouue bosi na-
resem ze.
Še prevod:
Če bi ded naš ne
grešil, bi mu na veke bilo
živeti, starosti ne pre-
jeti, nikoli skr-
bi imeti, ne solznega
telesa, temveč na ve-
ke bi mu bilo živeti. Ker
je bil z zavistjo Ne-
prijaznega izgnan
od slave božje, po tem
so na rod človeški
bolečine in skrbi pri-
šle, in bolezni, in po tem re-
du smrt. In vendar, brat-
je, spomnimo se,
da nam tudi sinovi božji re-
čejo.
Zanimivo, da so največji borci za pravo, kleno slovensko besedo velikokrat polpismeni ljudje, ki sami uporabljajo ogromno hrvatizmov, srbizmov in ostalih izmov v svojih veleumnih tekstih. Ni nujno, da so to besede, lahko je tudi za slovenščino nepravilna raba besed in besednih zvez. Ker tega niti ne opazijo, se obešajo na trobojnice (ghibli, ne leti nate, samo pri roki je) in jih ne moti raba spakedrank iz drugih, danes bolj priljubljenih jezikov.
Ena zanimiva je, ko je pred mnogimi leti, ko sonce še ni sijalo v Sloveniji, prišel sem delat sicer zelo izobražen možak iz Beograda. Slovenščino je je sicer učil zelo hitro, samo kaj, ko ga je sodelavec vprašal, če gvišn okn ofna, dau frišn luft not pršu. Kako naj se potem nauči slovensko?