izolacija tal podstrešja

Karakala · 20. jan 2015

no zdaj, ko so dejanske slike podstrešja gor, kaj menite?
Sam sem študiral, da bi dal tam okrog dimnika in vhoda pohodni knauf DF 12 cm in ogr pohodne plošče, ostalo pa stekleno volno 30cm Ursa.
Kaj me skrbi je, da bom potem vse dol zaprl. Ne bo dohoda direktnega zraka. Sicer se sam ne razumem v to, samo baje da mora biti podstrešje zračeno... od zunaj pa ko bom delal fasado bom naredil škatlo okrog, da se ne bo videl les..

vincent · 20. jan 2015

Po vogalih..zadnjega pol metra daš manj izolacije - od višine ležečega tramu (25 cm?...s tem si ne zapiraš kroženje zraka). Ostalo daš zamišljeno debelino (30 cm).

Koliko si boš določil pohodnosti (in odlagalne površine za kramo moraš presoditi sam - ta del narediš ogrodje, vmes izolacijo ter čez neko pohodno površino. Če bi se rad ognil ogrodju pa stiropor ter gor direktno pohodni del.

(imaš na dolgi rok namen kdaj ta prostor porabiti tudi za kako sobo?)

Po svoje ni kaj..rabiš se odločit in lotit dela

Karakala · 20. jan 2015

Zdaj me bolj muči to, da smo zajebali kaj, ko smo delali streho, glede na to da mislim narediti fasadno škatlo okoli. Ker s tem potem zapereš zrak...

Razen če nabijem ladijski pod.... pa štriham vsake 3 leta na višini 6 metrov.....

sajkek · 20. jan 2015

Sej zrači se tam nad trami, sej maš zračni most (mrežica) a ne? Same škatle pa tudi morajo imeti zračenje.

Karakala · 20. jan 2015

a tako je to. ja mrežico pa mam.

Izoalcijo potem položim do tramov.

kaj pa tisti del pod tramovi, ki je malo dvignjen in do roba hiše?

sajkek · 20. jan 2015

zračni most je verjetno med desko in lato cca 5 cm.. tam se zrači "cigel" recimo in kroži zrak od kaša do slemena. Fajn bi bilo da bi zgornji del ki ne bo izoliran, torej nad betonsko ploščo, da bi deske imele večji razmak, ali pa jih sploh ne bi bilo. . Predvidevam tudi da imaš prezračevane slemenjake (kritino). Da lahko zrak kroži.

Tisti del pod tramovi, bi jaz tudi izoliral (oblečena mora biti celotna hiša, ogravani del -kot bojler recimo.). V vsakem primeru, boš pa moral zračit škatle in pa seveda preostanek podstrešja, da bo lahko zrak krožil.

Moje laično razmišljanje, tako bom tudi sam nekako na svoji podstrehi delal, oziroma stremel k temu.

vincent · 20. jan 2015

Če prav razumem imaš ti zračenje med deskami in strešniki. V kolikor deske niso tikoma druga ob drugi se bo zračilo preko tega. a na splošno bibilo fino imeti še kak dodaten zračnik (zračnik opeka) da bi se zračil še ta celotni del (že z vidika poletne vročine).

Izolacijo daj tudi pod tram če je prostor! Ne je stiskat (preveč) ...če je fuga tam 7, 8 cm daš spodaj 10 cm (bodi pozoren da porineš do konca tramu, ker ni pametno puščat toplotnih mostov). Nato daj en pas 25 cm (ta naj se dotika tramu) in naprej 30 cm.

Karakala · 20. jan 2015

ja zračenje imam med deskami in strešniki.

Tak bom naredil, kak si napisal. Paroneprepustne folije pa pravite, da ne rabim... kak bi jo sploh priheftal na zunanjem robu zidu....

veselilisjak · 20. jan 2015

Citat:
Uporabnik Karakala pravi:
kaj pa tisti del pod tramovi, ki je malo dvignjen in do roba hiše?

Purpen mogoče?

grezilo · 20. jan 2015

Z zunaje strani izdelaj zračnike in to v škatli; izolacijo fasade boš potegnil do vrha kapne lege in tudi lego izoliraj. Pozoren moraš biti, da pod deskami spustiš zunanji zrak v postrešje in se tako prevertuje.
Ali imaš zračenje primerno izdelano tudi v slemenu ??
Če želiš zračiti skozi prvi zračni sloj , moraš imeti P propustno folijo zaključeno pred samo odkapno pločevino, kar je zelo redko, saj izkušeni krovci PP folijo stikujejo z odkapno pločevino.
Drži, da bi se malo prezračevalo skozi deske, a je to bolj malo; sem videl takšno streho, je blizu , kot je objavljeno nekaj komenatrjev nazaj; plesen-vlaga-gnitje

yahel · 21. jan 2015

berem vse te različne forume in nasvete pa se sprašujem ali izolirati tla podstrešja s stiroporjem ali volno?
Ni mi jasno zakaj ljudje sploh raje izberejo stiropor kakor volno?

Koliko stiroporja 100kpa je ekvivalent 25cm Urse (neke povprečne izolativnosti)? Kako se tak stiropor sploh polaga, je treba kaj lepiti, obteževati, pokrivati s čim?

Za stekleno volno se bojim, če mi kdaj kje spusti kak strešnik in mi namoči volno, da bo ratalo celo sranje. Poleg tega pa je še zoprno polaganje, da o pohodnosti niti ne govorim.

Se glede česa motim?

@patriot: čemu si izoliral dimnik s stiroporjem in ne Urso?

veselilisjak · 21. jan 2015

Okol dimnika, ker imam na podstrešju tudi vratca na dimniku. Pač za vsak slučaj, da ne gazim po volni, če bo treba.

grezilo · 21. jan 2015

S stiroporjem je lažje delat ; ni pa potrebno vgraditi EPS 100. Toplotna prevodnost EPS 100 je 0,038 W/m2K; cena je 11,52/m2. (http://www.fragmat.si/dokumentacija/TI/tehnicni%20listi/003%20teh.list.Fragmat%20EPS100%20-%2013.pdf)

URSA (http://www.ursa.si/sl-si/izdelki/Documents/CENIK-GW-SLO-2014.pdf) stane 12 cm stane 4,76/m2; prevodnost je 0,039. Torej približno enaka, a je ursa ceneje.
Glede požarne varnosti je v prednosti URSA.
Pri EPS-u moraš paziti na stikovanje, pri ursi ni težav; EPS je res pohoden. DF39 pač ni; tudi drugače ursa ni pohodna!
Steklena volna se izsuši, če jo namoči voda , bolj je v nevarnosti Tervol (zelena volna

); drži pa, da ti zadrži vodo v sebi. EPS je dosti manj hidroskopičen, ti pa spusti na stikih.
EPS ne zagovarjam, da se tako prosto vgradi; moje mnenje je, da pod betonskim estrihom je v redu, drugače ne. EPS vgradijo, ker se ga dobi ceneje; hodijo po njem; velikokrat je zaæasna rešitev, nato izdelajo b. estrih.
Zaradi varnosti se zato vgradi pod kritino ParoPropustna folija, kot sekundarna kritina.
Smo kar veliko komentarjev in predlogov napisali, a odločitev je na investitorju oz. tvoja.

Valhalla · 21. jan 2015

Sam sem se v podobni situaciji dogovoril s krovcem, da mi je naredil škarje v dogovorjeni višini (klasična dvokapnica). Poševnine že imam izolirane s 26cm volne, vodoravni del mansardne AB plošče pa bom izoliral kasneje tudi z volno (15cm pod škarjami in 15cm med škarjami). Med AB ploščo in volno se da parapropustno folijo, na vrhu volne pa je priporočljiv še vrteks. Na ravnem delu podstrešja bom na škarje pribil colarce. Odločam se samo še ali bom colarce oblal ali bom kupil en poceni laminat in ga položil na te colarce.

Če ne bi imel škarij na tej pravi višini, kot ima problem avtor tega prispevka je možnost še:
- položiti stiropor željene višine in čez dati en minimalni estrih
- ali nekako drugače ujeti distanco in vmes izolirati.

Lahko bi višino ujel tako, da bi polagal 5cm impregnirane letve, vmes polagal stiropor ali volno, na koncu pa obil poden z deskami. Letve bi vijačil s štartom v plato, nato pa eno na drugo. Križal bi jih drugače, da preprečiš točkovni toplotni most. 6 rund je nekaj dela, si pa poceni na pohodnem podnu na podstrehi in imaš dobro izolirano.

Upam, da sem razumljivo napisal.

yahel · 21. jan 2015

Citat:
Uporabnik grez pravi:
Zaradi varnosti se zato vgradi pod kritino ParoPropustna folija, kot sekundarna kritina.

uff hvala za tvoj obsežen odgovor!

Kakšno sekundarno kritino pa bi svetovali za tako streho na sliki spodaj? Po tleh bi položil Urso (do tvojega posta sem razmišljal o stiroporu), pa potem še nekaj kot sekundarno kritino za zaščito pred zamakanjem (kar se da enostavneje zmontirati), kaj bi mi svetovali in kako se to zmontira?

Še eno vprašanje. Kako je glede prevodnosti če položim dva materiala enega na drugega? Se toplotna prevodnost s tem zmanjša?
Torej, če uporabim material ki ima toplotno prevodnost 0,039 W/m2K, ali se pri dveh plasteh tega materiala prevodnost celotne izolacije zmanjša in je manjša od 0,039 W/m2K, ali celo razpolovi to vrednost?

grezilo · 21. jan 2015

ParoPropustna folija : nekako moraš imeti Sd vrednost 0,04 do max.1,00 v tvojem primeru; obstajajo tudi "Parne ovire".
Naj bo v kategoriji med 150 do 180g.
-http://www.knaufinsulation.si/content/knauf-insulation-lds-004-paropropustna-sekundarna-kritina
-http://www2.dupont.com/Tyvek_Construction/sk_SI/products/roofing/index.html
-http://www.krovko.si/wp-content/uploads/2012/06/Cenik-Satjam-SLO-01.04.2012.pdf
-http://centerponudb.si/folije-in-trakovi.html
Vgradnja : obleči bo potrebno tudi špirovce , zato bi se nagnil na starn folije z Sd vrednostjo do 0,1m; Ali imaš podstrešje sedaj že prezračevano? Kakšna odprtina na vsaki stani zidu? Tu, pri tebi, bo težko izdelati prezračevanje v slemenu, kot se običajno izvaja. Lahko pa se pusti zadnja dva strešnika brez folije in se tu zrači, kar ni najbolj priporočljivo. Rešetke za zračenje v čelnih zidovih bi se najbolj prileglo.
Glede polaganja različnih izolacij v plasteh: v izračun ( Kontrola kondebza = Gradbena fizika) se vzame lahko vsak zase in se izvede kotrolni izračun; drugače je tako, da mora biti izolacija z višjo Sd vrednostjo spodaj. Za malenkost v prevodnosti se ti ne splača komplicirat.

LP

raY_ · 21. jan 2015

Hi,
Jaz sem na podobnem podstrešju položil na betonsko ploščo 20 cm EPS70 in sem trenutno še brez estriha. Gor občasno tudi hodim in odlagam prazne škatle ali drugo ropotijo. EPSa nisem kaj posebej uničil s težo. Več ali manj sem ga uspel položiti praktično brez fuge in tako izpade zelo togo in mi je ok. Če boš res samo tako položil ... potem naredi v 2x15cm s križanjem (jaz sem imel več slojev in sem pop...xjhfd saj sem si naredil samo več dela.

Karakala · 28. jan 2015

KZS...

Zdaj sem se odločil, da vzamem Knauf insulation Unifit 35 - 20cm, pa kaj bo bo. Še vedno lahko potem v prihodnosti dokupim in naredim še eno plast,, če bo potrebno.

Folije na beton in pod izolacijo ne bom dajal.

johan_blond · 28. jan 2015

Citat:
Uporabnik Karakala pravi:
KZS...

Zdaj sem se odločil, da vzamem Knauf insulation Unifit 35 - 20cm, pa kaj bo bo. Še vedno lahko potem v prihodnosti dokupim in naredim še eno plast,, če bo potrebno.

Folije na beton in pod izolacijo ne bom dajal.

Kje in po koliko ?

Karakala · 28. jan 2015

Še zbiram ponudbe, cene so odvisne od popustov. Kateri po pripravljen več spustiti pri tistem bom vzel.

izolacija tal podstrešja

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Guru

Fizikalc

Sloven´c

Fizikalc

Fizikalc

Sloven´c

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Pripravnik

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Podobne teme