Goljufije delodajalcev, ki se dogajajo pri nas
- Ustvarjalec teme Jado
- Začetni datum
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ne razumeš osnov. Kilometrina je direkten strošek delavca. Kilometrina ni dohodek. Je zgolj pokritje stroška ki ga ima delavec da je uspel prit na delo. Pa malica prav tako.
Vse kar delavca zanima je, koliko bo imel bruto plačo za določeno število opravljenih ur in to je vse. Nadaljnji izračun je zakonsko predpisan in pomeni,, da iz tega podatka (bruto plače) sledijo čisto vse kalkulacije naprej.
- Če število opravljenih ur ni bilo narejeno ali pa da jih je bilo več - se poračuna pri delodajalcu. Država zahteva polno število d.ur/mesec, to je običajno 174/mesec v enem letu. Kar je več, gre pod nadure in se prav tako štejejo v zavarovalne osnove.
- Če ima delavec 30 let delovne dobe, se mu bruto osnova za toliko dvigne.
- Če ima delavec med delom bolniško, se mu bruto osnova za toliko zmanjša
Od vsega tega se mu odvedejo zavarovalni prispevki, za katere delavec - ve ali pa ne ve, je vseeno. DRŽAVA skrbi, da so odvedeni. Sama si je pridržala to dolžnost.
Moja trditev - če država ni skrbela za ta odvod prispevkov, si je sama kriva in mora delavcu v vsakem primeru prispevke nadomestiti, saj je sama kriva če je dopustila neplačevanje le-teh.
Potem je dohodninski del, ...
- Če ima delavec kopico vzdrževalnih članov za seboj (otroci, nezaposlena žena, invalid itd), se mu v nadaljevanju šteje v davčno olajšavo pri dohodnini.
Itd.
Potem šele pride matematična neto plača.
Neto plača ima ob izračunavanju toliko spremenljivk, da je nesmiselno vnaprej pogovarjati se o njej. Če ima nekdo 5 otrok kot vzdrževanih članov, se mu to ogromno pozna pri neto plači napram enemu brez otrok.
Potem pridejo pa še dodatki pri delu, torej direktno delavčevi stroški dela, kot so "prihod na delo (je bilo treba amortizirat avto in plačat bencin), malica (jo je treba kupit, ali pa pridelat doma popoldne itd), službena potovanja ki jih je delavec opravljal s svojimi sredstvi in časom, izobraževanja itd, običanjo so ti dodatki neobdavčeni, saj so direkten strošek.
Dodatki tako pod nobenim pogojem ne sodijo k bruto plači, saj so direkten strošek.
Na koncu dobiš nekaj nakazano na TRR, ampak si vmes tudi nekaj službenih reči sam financiral. Bo sedaj lažje?
Bruto - bruto plača se pa tiče zgolj delodajalca in države in zanjo običajni delavci niti ne vedo.
Vse kar delavca zanima je, koliko bo imel bruto plačo za določeno število opravljenih ur in to je vse. Nadaljnji izračun je zakonsko predpisan in pomeni,, da iz tega podatka (bruto plače) sledijo čisto vse kalkulacije naprej.
- Če število opravljenih ur ni bilo narejeno ali pa da jih je bilo več - se poračuna pri delodajalcu. Država zahteva polno število d.ur/mesec, to je običajno 174/mesec v enem letu. Kar je več, gre pod nadure in se prav tako štejejo v zavarovalne osnove.
- Če ima delavec 30 let delovne dobe, se mu bruto osnova za toliko dvigne.
- Če ima delavec med delom bolniško, se mu bruto osnova za toliko zmanjša
Od vsega tega se mu odvedejo zavarovalni prispevki, za katere delavec - ve ali pa ne ve, je vseeno. DRŽAVA skrbi, da so odvedeni. Sama si je pridržala to dolžnost.
Moja trditev - če država ni skrbela za ta odvod prispevkov, si je sama kriva in mora delavcu v vsakem primeru prispevke nadomestiti, saj je sama kriva če je dopustila neplačevanje le-teh.
Potem je dohodninski del, ...
- Če ima delavec kopico vzdrževalnih članov za seboj (otroci, nezaposlena žena, invalid itd), se mu v nadaljevanju šteje v davčno olajšavo pri dohodnini.
Itd.
Potem šele pride matematična neto plača.
Neto plača ima ob izračunavanju toliko spremenljivk, da je nesmiselno vnaprej pogovarjati se o njej. Če ima nekdo 5 otrok kot vzdrževanih članov, se mu to ogromno pozna pri neto plači napram enemu brez otrok.
Potem pridejo pa še dodatki pri delu, torej direktno delavčevi stroški dela, kot so "prihod na delo (je bilo treba amortizirat avto in plačat bencin), malica (jo je treba kupit, ali pa pridelat doma popoldne itd), službena potovanja ki jih je delavec opravljal s svojimi sredstvi in časom, izobraževanja itd, običanjo so ti dodatki neobdavčeni, saj so direkten strošek.
Dodatki tako pod nobenim pogojem ne sodijo k bruto plači, saj so direkten strošek.
Na koncu dobiš nekaj nakazano na TRR, ampak si vmes tudi nekaj službenih reči sam financiral. Bo sedaj lažje?
Bruto - bruto plača se pa tiče zgolj delodajalca in države in zanjo običajni delavci niti ne vedo.
Potem bo mel on 1500 EUR neto plače, jest pa 1784 EUR neto, se prav se nisva spogajala za enako neto plačo, ampak bruto. Men verjem, da ti delodajalc zna prilagodit izplačilo tako, da boš dobil na račun zmenjenih 1500. Pol pa pride še poračun in pizdiš čez državo, da ti krade, ne dojameš pa da dobivaš nižjo plačo kot ste zmenjeni. Zato se vedno z delodajalcem pogovarja za bruto plačo, nikoli za neto.
Ampak to pa zahteva komentar. Saj vem, da so mesecne obresti nic in da picajzlam, lahko pa ne bodo vec nic in bo to brezobrestno financiranje delodajalca. Fina rec.
Ne, bruto plača se tiče delavca in delodajalca, davki in prispevki pa delavca in države. Res pa je, da pri nas delodajalec odvede davke in prispevke, plača jih pa delavec in ne delodajalec.
Ce predpostavimo, da imata oba delavca enak bruto, potem je izplacilo place na trr enak, materialni stroški pa razlicni. V resnici je oni ki ima malico v podjetju na boljsem, razen ce tisti scplacano malico porabi manj kot teh 6,12€, kar lahko, ce prinese od doma ali gre na panin, ker sicer v vsaki oštariji je malica ze vsaj 6,5€.Ne moremo vedeti, ker nisi napisal bruto
Glede 10km ali bleda pa dej napisat kilometre enega in drugega.
Se pravi ta človek ki je za las prišel v parlament bo zdaj narekoval kako vlada deluje? Golob je res razočaral volivce.
www.rtvslo.si
Mesec: Zakon ne predpisuje, da morajo vsi s kartico v službo in osem ur odsedeti
"Pri nas je ogromno kršitev delovnega časa, ko se dela več kot osem ur, ko ljudje nimajo zagotovljene pravice do počitka," je v Odmevih dejal minister Luka Mesec. Predsednik obrtne zbornice Blaž Cvar pa nasprotno meni, da kršitev ni "ogromno".
www.rtvslo.si
ne vem kva se sploh pogovarjmo o km in malicah v poveza z bruto/neto plačo.... tu sploh ni povezave....
Zaradi neznanja zgornjih pojmov, pa potem pridejo čisto izkrivljeni podatki v pogovorih o plačah... Nekdo ki ima 1000 neto plače + 300€ potnih stroškov, potem reče da ima 1300€ neto. In iz tega potem pridejo pogovorno nerealni podatki in koliko je dobra plača za tako delovno mesto....
Zaradi neznanja zgornjih pojmov, pa potem pridejo čisto izkrivljeni podatki v pogovorih o plačah... Nekdo ki ima 1000 neto plače + 300€ potnih stroškov, potem reče da ima 1300€ neto. In iz tega potem pridejo pogovorno nerealni podatki in koliko je dobra plača za tako delovno mesto....
Dobro preberi, kaj je napisal.
Napisal je bruto-bruto (torej drugi bruto). Ta se tiče le delodajalca in dežave.
Bruto (prvi bruto) pa se tiče tudi delavca. In vpliva na njegovo penzijo.
Drugi bruto je bil dodan enkrat v '90 letih, ko je bilo prispevkov iz prvega bruta premalo za ZZZS in ZPIZ, pa so na enostaven način, brez potrebe po spreminjanju pogodb o zaposlitvi, dodali še prispevke delodajalca.
I
Izbrisan uporabnik 474
To dogmo radi uporabljo zamejski delavci v AT, kjer potem razlaga, da ima čistilka 1800€ neto, pa viličarist 2000€ neto. Da sem štejejo še vse otroške, pa familijen bonus, pa hilfe ono pa hilfe tisto, pa pendler pauschal itd. Pozabijo pa povedati, da potem za nazaj dohodnine plačujejo za pol letnega dohodka...
ampak tam se dela, tisti ki misli da bo več denarja za isto delo kot tu, ponavadi hitro pride nazaj.