Ateis, na podeželju neka mlada družina potrebuje najmanj dva avtomobila, pa še bosta mlada starša komaj sfolgala službo taksista, ko prideta iz redne službe. Neka vas, ki je dovolj daleč, da peš ali s kolesom mulca ne moreš poslati na košarko popoldne in ima kot po pravilu za en drek javni prevoz do bližnje malo večje vasi ali mesta pač prinese to s seboj. Najbrž se danes več ne pričakuje od mularije, da se bo z blatom igrala, obšolske dejavnosti so celo obvezne. Če imaš to vse v kraju kjer živiš, ni noben problem poslati otroka z enim križom na hrbtu, da se z biciklom odpelje 5 min daleč ali gre peš, celo na mestni avtobus, da sam pride kamorkoli želi za simbolno ceno mesečne vozovnice. In res je lahko kljub nemogočim kilometrom, ki jih tak starš naredi, življenje v hiši na podeželju še vedno cenejše, kot v središču mesta kot je Ljubljana. Če je edina merljiva valuta Euro, če pa čas pa spet ne več.
To vozakanje sem in tja več let vsak dan je meni največji handikap življenja nekje v PM. In to velik handikap. Kljub temu sem ga vzela v zakup, ker je tudi veliko prednosti, nekaj si jih naštel že sam, pa čeprav se tvoje spet vrtijo okoli denarja. Tako se drugo leto selim v vas, ki ne vem če ima 100 ljudi. Najbližji sosed je 100m daleč, drugi 300m ,potem je pa že gozd. Pred nos mi ne bo nikdar nihče postavil hiše, nakupovalnega središča ali kaj podobnega, ker je kar nekaj zemlje okoli moje, vse skupaj pa spada pod vodovarstveno območje, kjer če bo kdaj kaka sprememba bo ta, da še na teh treh parcelah, ki sem jih omenila, ne bo več dovoljeno graditi. Najbližji kraj, kjer imajo vse mogoče neumnosti, je pa 5km stran, tako da upam, da mi vožnja kljub vsemu ne bo odvzela preveč časa.
P.s.
no sem toliko časa pacala ta post, da je eden pred mano napisal isto.