Citat:
Uporabnik TheMan pravi:
od decembra lani je minimalni garancijski rok za rabljeno vozilo mesec dni.
Za stvarne napake je ostalo 1 leto.
Za stvarne napake je res eno leto, ampak se samo v roku pol leta šteje, da je napaka obstajala že ob nakupu. Z drugimi besedami: v prve pol leta mora prodajalec z izvedenci dokazovat, da se je napaka pojavila šele kasneje, če se z odpravo napake ne strinja. V druge pol leta je breme dokazovanja na kupcu, če želi dokazat, da je napaka obstajala že ob nakupu in želi brezplačno odpravo napake.
Dokazovanje je zgolj teoretična možnost in se v praksi večinoma ne uporablja. Kar pomeni, da pri nakupu rabljenega vozila od trgovca dobiš pol leta "garancije", ki se ji sicer reče odgovornost prodajalca za stvarne napake, ampak vsebina je podobna.
To velja vedno in povsod, tudi za atomikkusev italijanski avto. Keč je samo, da veliko kupcev s tem ni seznanjenih in se pustijo nategnit in / ali žejne prepeljat čez vodo. Deloma lahko med to šteješ tudi doplačljive garancije za X mesecev.
Definicijo stvarne napake naj si avtor prebere v ZVPot, je pa takšna, da praktično pokriva vsako nedelujočo zadevo na vozilu. Seveda je pomembno tudi kaj se zapiše v kupoprodajno pogodbo. Če se avto prodaja kot brezhiben, nekaramboliran, s servisno knjigo in X prevoženimi kilometri - naj se to vrže na papir. Takoj ko se začne prodajalec izmikat: hvala lepa in nasvidenje.
Kar je meni poznana praksa, se dealerji tega zavedajo in manjše napake (za večje itak ne vem) odpravijo na lastne stroške. Je pa seveda pomembno, da se oglasiš pri njih in oni poskrbijo za odpravo napake. Ne pa da greš na servis Žnj, magari uradni, ki s prodajalcem nima veze in kjer ti popravilo mastno zaračunajo, potem pa prodajalcu mahaš z računom.