vir; Dnevnik 2.10.22
Kaj bomo, če udari električni mrk
Pogledali smo, kako smo pripravljeni, če bomo morali izklapljati elektriko tudi pri nas, in kolikšna je verjetnost za to
Energetska kriza, o kateri zadnje čase toliko govorijo, ima več obrazov. Eden med njimi je tudi električni. V nekaterih državah namreč svarijo pred možnostjo redukcij, to se pravi načrtovanega izklapljanja električne energije na določene dneve ob določenem času. Nekako tako, kot je nekoč že bilo, pred desetletji, še v času rajnke Jugoslavije. Toda zdaj so časi drugi in zastavlja se vprašanje, ali smo na tak scenarij pripravljeni. In kakšna je sploh verjetnost, da bi do takšnih redukcij pri nas prihajalo?
Če primerjamo z jugoslovanskimi časi, bržkone najprej opazimo, da je v stanovanjih, hišah, službah precej več porabnikov elektrike, kot jih je bilo nekoč. Pogled po mestih medtem kaže, da je vse več visokih gradenj, torej tudi stolpnic, ki imajo 15 nadstropij in več. Skratka, ves razviti svet je čedalje bolj odvisen od elektrike. In še ena primerjava: nekoč je veljalo načelo »nič nas ne sme presenetiti«, zdaj pa se zdi, da je to že kar malce pozabljeno.
Razprave v Evropi
V Evropski uniji sicer prav te dni razpravljajo o tem, za koliko naj bi države članice v luči napovedane energetske krize zmanjšale porabo energije. Kot je te dni poročal italijanski Corriere della Sera, je vprašanje, kdaj in za koliko naj bi države zmanjšale porabo, pri čemer naj bi to zmanjšanje znašalo za 5, 7, 10 odstotkov, za kolikor se bodo pač države uskladile glede besedila. Čeprav se o električnih redukcijah ne govori veliko, je vsake toliko le zaslediti tega ali onega evropskega strokovnjaka, ki opozarja tudi na to možnost.
Če bi torej do tega prišlo v Sloveniji, kaj bi se zgodilo?
Najprej smo vprašanja naslovili na ljubljanski klinični center. Bolnišnice so nekoč sodile med tako imenovano kritično infrastrukturo, ki ima v smislu električnih odjemalcev poseben položaj. Je še vedno tako? Pa tudi, ali so pripravljeni za primer, da elektrike vendarle zmanjka?
Kot so nam pojasnili, se glede kritične infrastrukture ni nič spremenilo. »Univerzitetni klinični center sodi med takšno infrastrukturo, temu primerno je urejeno tudi električno napajanje objekta,« so nam pojasnili in dodali, da električnih izpadov ne pričakujejo. Če bi do njih vendarle prišlo, imajo »vse kritične procese pokrite z dizelskimi agregati in UPS-napravami«. V začetku oktobra načrtujejo še redni letni pregled tovrstne infrastrukture, ki jo tudi sicer redno testirajo.
Bržkone je podobno v drugih objektih, ki sodijo pod kritično infrastrukturo. Sektorji kritične infrastrukture so sicer energetika, promet, prehrana, preskrba s pitno vodo, zdravstvo, finance, varovanje okolja ter informacijsko-komunikacijska omrežja in sistemi.
Kaj pa visoke stolpnice?
Kaj pa v objektih, kot so hoteli, denimo v hotelu Intercontinental v Ljubljani, ki je posebej zanimiv že zato, ker sodi med najvišje zgradbe v mestu? Zanimivo je bilo, da smo jih z vprašanji kar malce presenetili in so morali konkretnejše odgovore poiskati na inženirskem oddelku. Tam pa so povedali, da je hotel pripravljen tudi za takšne primere, in sicer ima na voljo lastno napajanje za do 14 ur, pri čemer je v takem primeru lastno napajanje zagotovljeno le ključnim napravam. V hotelu, ki v višino meri več kot 80 metrov, nimajo stopnišča, kar pomeni, da morajo zagotoviti napajanje za dvigala in vsaj delno osvetljavo, tako da lahko gostje varno bivajo pri njih.
Glede visokih stanovanjskih zgradb je po besedah poznavalca, ki je želel ostati neimenovan, to urejeno manj sistematično, kar pomeni, da bi lahko v višjih nadstropjih novejših stanovanjskih stavb ostali tudi brez vode, saj je v takih stavbah potreben zadosten tlak, da lahko voda, bodisi hladna bodisi topla, priteče do najvišjih nadstropij.
Večina »socialističnih« stolpnic in blokov je bila sicer po višini omejena, tako da je v skrajnem primeru za dobavo vode zadostoval tlak, ki je sicer prisoten v javnem vodovodnem omrežju, četudi je to pomenilo, da je v najvišjih nadstropjih voda bolj curljala kot tekla.
V visokih poslovnih stavbah naj bi bilo za napajanje poskrbljeno podobno kot v hotelih, vendar je od vzdrževanja odvisno, ali naprave delujejo in so pripravljene na daljše izpade elektrike.
Zaščiteni računalniki
Večina podjetij po Sloveniji, zlasti tista, katerih dejavnost je močno odvisna od računalnikov, ima najbrž urejeno tudi začasno napajanje računalniških strežnikov, tako da lahko nekaj časa še vedno delujejo avtonomno, če elektrike ni dalj časa, pa se varno ustavijo in tako ne pride do večje izgube podatkov.
Podobno velja za trgovske centre in drugo infrastrukturo, kjer je predvsem od lastnika odvisno, ali je poskrbel za primere, ko pride do izpada elektrike, so nam pa povedali, da so zmogljivosti običajno načrtovane za krajše izpade in ne posebej dolge.
V zasebnih hišah je prav tako vse odvisno od stanovalcev oziroma lastnikov, večinoma je pripravljenost razmeroma slaba, saj večjih izpadov električne energije v Sloveniji že dolgo nismo imeli. Časi so se namreč spremenili. Kot so nam pojasnili v Elesu, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, bi redukcije, če bi do njih prišlo, vendarle bile nekoliko drugačne, kot so bile tiste v času rajnke Jugoslavije. Vsaj razlogi zanje bi bili. »Redukcije so pač redukcije,« so sicer odgovorili. »Velika razlika med takratno in sedanjo situacijo pa je, da so bile redukcije v času Jugoslavije aktivirane, ker je takratni jugoslovanski elektroenergetski sistem deloval otočno, kar pomeni, da ni imel interkonekcije, čezmejnih povezav z evropskim elektroenergetskim sistemom, in tako ni imel možnosti uvoza.«
Eles ima, kot so še pojasnili, relativno eno največjih čezmejnih prenosnih zmogljivosti v Evropi. »Termične kapacitete so štirikrat višje, kot je najvišja urna poraba v naši državi. Tudi tako imenovane čezmejne komercialne kapacitete so 2,5-krat višje, kot je najvišja urna poraba v naši državi.«
Krizna skupina
V Elesu so nas še opozorili, da je vlada sredi julija ministrstvu za infrastrukturo naložila ustanovitev krizne skupine, katere naloga je tekoče spremljanje situacije na področju oskrbe z električno energijo in priprava izvedbe številnih aktivnosti, s katerimi se omejujejo tveganja nezadostnosti elektrike. Ta skupina že deluje.
Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, za koga se potemtakem določi, da so redukcije potrebne. »Do redukcij pride iz različnih razlogov in tudi sprožitev je različna,« so odgovorili. »Če se potreba po redukciji pojavi nenadoma, nenapovedano, deluje podfrekvenčna zaščita avtomatsko in odločitve o izklopih sploh nihče ne sprejme, vse je določeno vnaprej. Pri nekoliko manj nenadni potrebi po redukciji, toda še vedno nenapovedano, je sprožitelj Eles, izvajalec pa elektrodistribucijske družbe. Mogoče so tudi tako imenovane pogodbene redukcije, ko se uporabniki vnaprej pogodbeno, za plačilo, zavežejo k zmanjšanju odjema v primeru potrebe. V tem primeru je sprožitelj običajno sistemski ali distribucijski operater. V primeru, da analize vnaprej napovejo obdobje, ko energije ne bo mogoče zagotoviti, pa je lahko tisti, ki sprejme odločitev, skladno z evropsko uredbo ministrstvo za infrastrukturo.«
Sicer imajo vse države članice Evropske unije, tudi Slovenija, sprejete načrte pripravljenosti na tveganja. V teh so navedeni različni scenariji, ki lahko povzročijo motnje pri oskrbi z električno energijo, in tudi vsi ukrepi, namenjeni odpravi oziroma vnaprejšnji preprečitvi takšnih motenj, so še povedali.
Kolikšna je verjetnost?
Ključno vprašanje pri vsem tem je, kakšna je pravzaprav možnost, da bi do redukcij v Sloveniji res prišlo. Kot so pojasnili v Elesu, je to malo verjetno. »Če bo mednarodni trg električne energije deloval, do redukcij ne bo prišlo. Cene pa bodo visoke,« so pojasnili.
Vendar: »V tem trenutku ne predvidevamo pomanjkanja za pokrivanje napovedane porabe. Situacija se lahko spremeni v primeru popolne prekinitve dobav ruskega plina in ob kombinaciji naslednjih dejavnikov: nizke temperature, nizka proizvodnja iz hidroelektrarn, neobratovanje večjega števila jedrskih elektrarn v Franciji. V takšnih razmerah se vendarle lahko zgodi, da bodo mednarodni trgi nelikvidni, razpoložljive električne energije za pokrivanje porabe ne bo dovolj, zato lahko sledijo redukcije.«
Zakon o oskrbi z električno energijo sicer določa, kako Eles ravna v primeru kriznih razmer. Kot zadnji bi bili redukcij praviloma deležni gospodinjski odjemalci in mali poslovni odjemalci. Povprečna poraba teh dveh skupin znaša 42 odstotkov, so pojasnili. V primeru, da bi bila uvozna odvisnost Slovenije višja od 58 odstotkov in uvoza električne energije ne bi bilo možno zagotoviti, bi bile uvedene redukcije tudi za ti dve skupini. »Kar pa je zelo malo verjetno.«
Vsako načrtovano redukcijo morajo sicer vnaprej napovedati prek sredstev javnega obveščanja.
. To pa maš, če si bil že prej optimalno varčen.
