Energetska preskrba gospodinjstev
- Ustvarjalec teme futuristic
- Začetni datum
Seštej porabnike, ki se jim ne moreš odpovedati. Začni s trenutno porabo, potem pa odštej porabo, ki jo lahko nadomestiš z drugimi viri. Topla voda in ogrevanje na drva, kuhanje na plin,... pa boš dobil oceno porabe kWh na dan, množiš z 90 za tri mesece in dodaš nekaj malega proizvodnje iz SE (prognoza ni mogoča, najbližje boš, če boš prognoziral nulo)
za razmislek - kogeneracija je lahko zanimiva. Agregat cca 3 kW, elektriko v mrežo, toploto pa v ogrevanje hiše...
So podaljsali do novega leta. Z aprilom pa pride novo obravunavanje omreznine. Tako za moc kot elektriko najbrz...
Agregati z vodnim hlajenjem so kar velika redkost v tako malih močeh (do 10kW)
Če razmišljaš v to smer, je to nuja. BTW, dizel motor iz čolna in trifazni motor na isti osi - itak rabiš sinhronizacijo z omrežjem...
Možakar, kot dolgoletni direktor Elesa, stvari gotovo pozna. Sam pa pravi, da bo to držalo, če država ne bo ukrepala.
Podražitev elektrike: letni strošek do 62 odstotkov višji | 24ur.com
Septembra bo elektrika znova dražja. Obdobje znižane prispevne stopnje za obnovljive vire se namreč izteka. Konec leta bodo prenehali veljati tudi ostali ukrepi za gospodinjstva. Če vlada do takrat ne bo poiskala novih rešitev, bo letni strošek elektrike za štiričlansko družino višji za najmanj...www.24ur.com
uf... če prav razumem je to zgolj cena elektrike, moč gre pa tudi že gor kot smo rekli, ampak še čakamo cenike. naj bi bili jeseni.
najmanj 62% elektrika gor?! a drugače kdo pozna napovedi tega strica - je bolj pesimistične sorte ali ne?
Powerwall | Tesla
Powerwall je baterija za domove, ki shranjuje električno energijo iz solarnega sistema ali omrežja, da jo lahko uporabite kadar koli – ponoči ali med izpadom.
kapaciteta je 13,5 kWh
v enem mesecu porabiš 270 kWh oziroma izpraznil bi 20 powerwallov... tri mesece je 60 powerwallov, ki bi jih moral napolniti v ostalih devet mesecih...
Prav ne vedo več kam s štromom:
Dober nas lupijo dobavitelji, na koncu leta pa si bodo spet delili enormne dobičke in se tolkli po prsih, kako so še enkrat nategnili odjemalce.
www.zurnal24.si
To o cenah plina v prihajajoči kurilni sezoni pravijo dobavitelji
Trenutna cena zemeljskega plina na eni od referenčnih evropskih borz je okoli 34 evrov za megavatno uro. Pri nas za gospodinjstva še vedno velja regulirana cena 73 evrov za megavatno uro. Do kdaj še? Dobavitelji molčijo.
Ja,ja na koncu leta si bodo pa talali nagrade zaradi uspešnosti.
vir
nevnik
1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju.
V tem času se delničarji seznanjajo z revidiranimi in konsolidiranimi letnimi poročili elektrodistribucijskih podjetij. S številkami ne morejo biti zadovoljni, tudi z načrti za prihodnost ne. »Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja,« so v minulih dneh izpostavljali v Elektro Maribor, kjer so zaradi zadnjega Janševega predvolilnega bombončka ostali brez 14,2 milijona evrov prihodkov iz omrežnine. Slednja je namreč ključen vir za financiranje nujno potrebnih naložb v omrežje, ki je ob množičnem porastu malih razpršenih sončnih elektrarn na robu svojih zmogljivosti. Ali že preko teh: omrežje mestoma novih proizvodnih virov ne prenese več, zato se mora vse več državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom.
»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« so že kmalu po sprejetem ukrepu v času Janševe vlade povedali na Sodu. Da bi vendarle lahko financirali nekaj svojih načrtovanih naložb, je vlada Roberta Goloba sredi leta odobrila 78 milijonov evrov zadolžitev družbama Elektro Primorska in Elektro Maribor pri Evropski investicijski banki.
Nenazadnje pa so katastrofalne poplave poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemale stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja. Največ poškodovane električne infrastrukture je sicer na območju Elektra Gorenjska in Elektra Celje.
S 1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo tudi obračunana razlika med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo. Elektrooperater bo tako določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca glede na njegovo priključno moč in uporabo omrežja v preteklem obdobju. Če bo odjemalec porabil več, bo elektrooperater to obračunal. Na položnicah, ki jih ta čas v nabiralnike dobivajo odjemalci, je že razvidna dogovorjena moč za leto 2024 po posameznih časovnih blokih.
vir
nevnikIzgube elektrodistributerjev zdesetkale nujno potrebne naložbe v omrežje
Lansko leto je bilo za elektrodistribucijska podjetja eno najslabših poslovnih let v njihovi zgodovini. Tri od petih so leto zaključila v rdečih številkah. Ključen razlog je eden zadnjih ukrepov vlade Janeza Janše, v skladu s katerim državljanom ni bilo treba plačevati omrežnine, ki jo preko položnice za elektriko plačujemo vsi odjemalci in pomeni levji delež prihodkov za (kmalu ukinjenega) operaterja distribucijskega omrežja Sodo ter vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. Kaj to pomeni za nujno potrebne posodobitve omrežja?1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju.
V tem času se delničarji seznanjajo z revidiranimi in konsolidiranimi letnimi poročili elektrodistribucijskih podjetij. S številkami ne morejo biti zadovoljni, tudi z načrti za prihodnost ne. »Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja,« so v minulih dneh izpostavljali v Elektro Maribor, kjer so zaradi zadnjega Janševega predvolilnega bombončka ostali brez 14,2 milijona evrov prihodkov iz omrežnine. Slednja je namreč ključen vir za financiranje nujno potrebnih naložb v omrežje, ki je ob množičnem porastu malih razpršenih sončnih elektrarn na robu svojih zmogljivosti. Ali že preko teh: omrežje mestoma novih proizvodnih virov ne prenese več, zato se mora vse več državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom.
Naložbe se (znova) zamikajo
Družba Elektro Maribor je poslovno leto 2022 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov. Leto so zaključili v zelenih številkah zaradi zaključenega postopka prodaje 51-odstotnega deleža v elektrotrgovskem podjetju Energija plus. V primerjavi s preostalimi elektrodistribucijskimi podjetji so zahtevno leto še dobro prebrodili. V Elektru Gorenjska so se za las izognili izgubi: ob 30,2 milijona evrov prihodkov – ukrep Janševe vlade jim je načrtovane prihodke znižal za 10 milijonov evrov – so leto zaključili z borih 248.000 evrov dobička. »Načrtovan je bil čisti dobiček v znesku 7,04 milijona evrov,« so v družbi izpostavili v letnem poročilu; leta 2021 so zabeležili slabih osem milijonov evrov dobička. V Elektru Ljubljana so zaradi Janševega bombončka ostali brez 20 milijonov planiranih prihodkov in ob dobrih 70 milijonih skupnih prihodkov leto zaključili s slabimi sedmimi milijoni izgube; leta 2021 so zabeležili dobrih 14 milijonov evrov dobička. V Elektro Primorska so ob 44,4 milijona evrov prihodkov, kar je devet milijonov manj, kot so načrtovali pred ukrepom Janševe vlade, leto zaključili z 1,5 milijona evrov izgube; leta 2021 so zabeležili 14,3 milijona evrov dobička. V Elektro Celje so ob 40,6 milijona evrov prihodkov leto zaključili z izgubo v višini 4,2 milijona evrov; leto 2021 so končali z dobičkom v višini skoraj 14 milijonov evrov.»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« so že kmalu po sprejetem ukrepu v času Janševe vlade povedali na Sodu. Da bi vendarle lahko financirali nekaj svojih načrtovanih naložb, je vlada Roberta Goloba sredi leta odobrila 78 milijonov evrov zadolžitev družbama Elektro Primorska in Elektro Maribor pri Evropski investicijski banki.
Kako okrepiti prihodke?
Ne glede na znižanje prihodkov zahteve po posodabljanju omrežja ostajajo in se stopnjujejo. Sedanje elektrodistribucijsko omrežje namreč ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Veljaven energetski in podnebni načrt tako v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje (v novem dokumentu posodobljene ocene potrebnih vlaganj še ni). Sodo je potrebna vlaganja ocenil nižje in v lanskoletnem razvojnem načrtu predvidel, da bi morali za izvedbo zelenega prehoda v omrežje do leta 2032 vložiti 3,5 milijarde evrov. A tudi to je nedosegljivo: distributerji so za letos predvideli za 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po Sodovem načrtu bi morali investirati vsaj 190 milijonov evrov.Nenazadnje pa so katastrofalne poplave poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemale stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja. Največ poškodovane električne infrastrukture je sicer na območju Elektra Gorenjska in Elektra Celje.
Pet tarifnih blokov
Da bi se torej elektrodistributerji vendarle lahko približali načrtu potrebnih vlaganj, bi morala državna Agencija za energijo dvigniti omrežnino (in s tem njihove prihodke). V razpravi ob nastajajočem, posodabljajočem se energetskem in podnebnem načrtu je Agencija za energijo ocenila, da je stanje omrežja kritično oziroma celo slabše kot ob sprejemu prvega tovrstnega načrta pred tremi leti, in za to okrivila »neustrezno naložbeno politiko distribucijskih podjetij« ter dodala, da se bo moral s krepitvijo vlaganj v omrežje povečati tudi znesek omrežnine na položnicah odjemalcev. O dvigu se špekulira že nekaj mesecev, a so na Agenciji s konkretnimi napovedmi še previdni. Neuradno je slišati, da tudi v vladnih krogih niso naklonjeni bistvenim podražitvam omrežnine (bo pa od marca spremenjen način obračunavanja le-te). »Omrežnina je vir za pokrivanje stroškov elektrooperaterjev; znana bo, ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje. Dokončne tarifne postavke omrežnine oziroma to, kako bomo te stroške razporedili med posamezne odjemne skupine, pa bo znano jeseni,« so nedavno odgovorili na Agenciji za energijo na Dnevnikovo vprašanje, kdaj in za koliko se bo torej dvignila omrežnina, ki jo plačujemo državljani.S 1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo tudi obračunana razlika med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo. Elektrooperater bo tako določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca glede na njegovo priključno moč in uporabo omrežja v preteklem obdobju. Če bo odjemalec porabil več, bo elektrooperater to obračunal. Na položnicah, ki jih ta čas v nabiralnike dobivajo odjemalci, je že razvidna dogovorjena moč za leto 2024 po posameznih časovnih blokih.
***
Katastrofalne poplave so poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemajhne stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja.Nisem ”strokovnjak”, ampak toliko pa se mi le zdi, da razumem, da elektro distributer NI enako dobavitelj elektrike. Ali se motim?Ja,ja na koncu leta si bodo pa talali nagrade zaradi uspešnosti.
vir
Izgube elektrodistributerjev zdesetkale nujno potrebne naložbe v omrežje
Lansko leto je bilo za elektrodistribucijska podjetja eno najslabših poslovnih let v njihovi zgodovini. Tri od petih so leto zaključila v rdečih številkah. Ključen razlog je eden zadnjih ukrepov vlade Janeza Janše, v skladu s katerim državljanom ni bilo treba plačevati omrežnine, ki jo preko položnice za elektriko plačujemo vsi odjemalci in pomeni levji delež prihodkov za (kmalu ukinjenega) operaterja distribucijskega omrežja Sodo ter vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. Kaj to pomeni za nujno potrebne posodobitve omrežja?
1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju.
V tem času se delničarji seznanjajo z revidiranimi in konsolidiranimi letnimi poročili elektrodistribucijskih podjetij. S številkami ne morejo biti zadovoljni, tudi z načrti za prihodnost ne. »Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja,« so v minulih dneh izpostavljali v Elektro Maribor, kjer so zaradi zadnjega Janševega predvolilnega bombončka ostali brez 14,2 milijona evrov prihodkov iz omrežnine. Slednja je namreč ključen vir za financiranje nujno potrebnih naložb v omrežje, ki je ob množičnem porastu malih razpršenih sončnih elektrarn na robu svojih zmogljivosti. Ali že preko teh: omrežje mestoma novih proizvodnih virov ne prenese več, zato se mora vse več državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom.
Naložbe se (znova) zamikajo
Družba Elektro Maribor je poslovno leto 2022 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov. Leto so zaključili v zelenih številkah zaradi zaključenega postopka prodaje 51-odstotnega deleža v elektrotrgovskem podjetju Energija plus. V primerjavi s preostalimi elektrodistribucijskimi podjetji so zahtevno leto še dobro prebrodili. V Elektru Gorenjska so se za las izognili izgubi: ob 30,2 milijona evrov prihodkov – ukrep Janševe vlade jim je načrtovane prihodke znižal za 10 milijonov evrov – so leto zaključili z borih 248.000 evrov dobička. »Načrtovan je bil čisti dobiček v znesku 7,04 milijona evrov,« so v družbi izpostavili v letnem poročilu; leta 2021 so zabeležili slabih osem milijonov evrov dobička. V Elektru Ljubljana so zaradi Janševega bombončka ostali brez 20 milijonov planiranih prihodkov in ob dobrih 70 milijonih skupnih prihodkov leto zaključili s slabimi sedmimi milijoni izgube; leta 2021 so zabeležili dobrih 14 milijonov evrov dobička. V Elektro Primorska so ob 44,4 milijona evrov prihodkov, kar je devet milijonov manj, kot so načrtovali pred ukrepom Janševe vlade, leto zaključili z 1,5 milijona evrov izgube; leta 2021 so zabeležili 14,3 milijona evrov dobička. V Elektro Celje so ob 40,6 milijona evrov prihodkov leto zaključili z izgubo v višini 4,2 milijona evrov; leto 2021 so končali z dobičkom v višini skoraj 14 milijonov evrov.
»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« so že kmalu po sprejetem ukrepu v času Janševe vlade povedali na Sodu. Da bi vendarle lahko financirali nekaj svojih načrtovanih naložb, je vlada Roberta Goloba sredi leta odobrila 78 milijonov evrov zadolžitev družbama Elektro Primorska in Elektro Maribor pri Evropski investicijski banki.
Kako okrepiti prihodke?
Ne glede na znižanje prihodkov zahteve po posodabljanju omrežja ostajajo in se stopnjujejo. Sedanje elektrodistribucijsko omrežje namreč ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Veljaven energetski in podnebni načrt tako v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje (v novem dokumentu posodobljene ocene potrebnih vlaganj še ni). Sodo je potrebna vlaganja ocenil nižje in v lanskoletnem razvojnem načrtu predvidel, da bi morali za izvedbo zelenega prehoda v omrežje do leta 2032 vložiti 3,5 milijarde evrov. A tudi to je nedosegljivo: distributerji so za letos predvideli za 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po Sodovem načrtu bi morali investirati vsaj 190 milijonov evrov.
Nenazadnje pa so katastrofalne poplave poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemale stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja. Največ poškodovane električne infrastrukture je sicer na območju Elektra Gorenjska in Elektra Celje.
Pet tarifnih blokov
Da bi se torej elektrodistributerji vendarle lahko približali načrtu potrebnih vlaganj, bi morala državna Agencija za energijo dvigniti omrežnino (in s tem njihove prihodke). V razpravi ob nastajajočem, posodabljajočem se energetskem in podnebnem načrtu je Agencija za energijo ocenila, da je stanje omrežja kritično oziroma celo slabše kot ob sprejemu prvega tovrstnega načrta pred tremi leti, in za to okrivila »neustrezno naložbeno politiko distribucijskih podjetij« ter dodala, da se bo moral s krepitvijo vlaganj v omrežje povečati tudi znesek omrežnine na položnicah odjemalcev. O dvigu se špekulira že nekaj mesecev, a so na Agenciji s konkretnimi napovedmi še previdni. Neuradno je slišati, da tudi v vladnih krogih niso naklonjeni bistvenim podražitvam omrežnine (bo pa od marca spremenjen način obračunavanja le-te). »Omrežnina je vir za pokrivanje stroškov elektrooperaterjev; znana bo, ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje. Dokončne tarifne postavke omrežnine oziroma to, kako bomo te stroške razporedili med posamezne odjemne skupine, pa bo znano jeseni,« so nedavno odgovorili na Agenciji za energijo na Dnevnikovo vprašanje, kdaj in za koliko se bo torej dvignila omrežnina, ki jo plačujemo državljani.
S 1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo tudi obračunana razlika med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo. Elektrooperater bo tako določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca glede na njegovo priključno moč in uporabo omrežja v preteklem obdobju. Če bo odjemalec porabil več, bo elektrooperater to obračunal. Na položnicah, ki jih ta čas v nabiralnike dobivajo odjemalci, je že razvidna dogovorjena moč za leto 2024 po posameznih časovnih blokih.
***
Katastrofalne poplave so poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemajhne stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja.
Po 10, 20 mio imajo dobička, njihova branza ima (naj?)visje plače, potem pa jamrajo da ni denarja za posodobitve omrezja.Ja,ja na koncu leta si bodo pa talali nagrade zaradi uspešnosti.
vir
Izgube elektrodistributerjev zdesetkale nujno potrebne naložbe v omrežje
Lansko leto je bilo za elektrodistribucijska podjetja eno najslabših poslovnih let v njihovi zgodovini. Tri od petih so leto zaključila v rdečih številkah. Ključen razlog je eden zadnjih ukrepov vlade Janeza Janše, v skladu s katerim državljanom ni bilo treba plačevati omrežnine, ki jo preko položnice za elektriko plačujemo vsi odjemalci in pomeni levji delež prihodkov za (kmalu ukinjenega) operaterja distribucijskega omrežja Sodo ter vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. Kaj to pomeni za nujno potrebne posodobitve omrežja?
1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju.
V tem času se delničarji seznanjajo z revidiranimi in konsolidiranimi letnimi poročili elektrodistribucijskih podjetij. S številkami ne morejo biti zadovoljni, tudi z načrti za prihodnost ne. »Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja,« so v minulih dneh izpostavljali v Elektro Maribor, kjer so zaradi zadnjega Janševega predvolilnega bombončka ostali brez 14,2 milijona evrov prihodkov iz omrežnine. Slednja je namreč ključen vir za financiranje nujno potrebnih naložb v omrežje, ki je ob množičnem porastu malih razpršenih sončnih elektrarn na robu svojih zmogljivosti. Ali že preko teh: omrežje mestoma novih proizvodnih virov ne prenese več, zato se mora vse več državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom.
Naložbe se (znova) zamikajo
Družba Elektro Maribor je poslovno leto 2022 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov. Leto so zaključili v zelenih številkah zaradi zaključenega postopka prodaje 51-odstotnega deleža v elektrotrgovskem podjetju Energija plus. V primerjavi s preostalimi elektrodistribucijskimi podjetji so zahtevno leto še dobro prebrodili. V Elektru Gorenjska so se za las izognili izgubi: ob 30,2 milijona evrov prihodkov – ukrep Janševe vlade jim je načrtovane prihodke znižal za 10 milijonov evrov – so leto zaključili z borih 248.000 evrov dobička. »Načrtovan je bil čisti dobiček v znesku 7,04 milijona evrov,« so v družbi izpostavili v letnem poročilu; leta 2021 so zabeležili slabih osem milijonov evrov dobička. V Elektru Ljubljana so zaradi Janševega bombončka ostali brez 20 milijonov planiranih prihodkov in ob dobrih 70 milijonih skupnih prihodkov leto zaključili s slabimi sedmimi milijoni izgube; leta 2021 so zabeležili dobrih 14 milijonov evrov dobička. V Elektro Primorska so ob 44,4 milijona evrov prihodkov, kar je devet milijonov manj, kot so načrtovali pred ukrepom Janševe vlade, leto zaključili z 1,5 milijona evrov izgube; leta 2021 so zabeležili 14,3 milijona evrov dobička. V Elektro Celje so ob 40,6 milijona evrov prihodkov leto zaključili z izgubo v višini 4,2 milijona evrov; leto 2021 so končali z dobičkom v višini skoraj 14 milijonov evrov.
»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« so že kmalu po sprejetem ukrepu v času Janševe vlade povedali na Sodu. Da bi vendarle lahko financirali nekaj svojih načrtovanih naložb, je vlada Roberta Goloba sredi leta odobrila 78 milijonov evrov zadolžitev družbama Elektro Primorska in Elektro Maribor pri Evropski investicijski banki.
Kako okrepiti prihodke?
Ne glede na znižanje prihodkov zahteve po posodabljanju omrežja ostajajo in se stopnjujejo. Sedanje elektrodistribucijsko omrežje namreč ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Veljaven energetski in podnebni načrt tako v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje (v novem dokumentu posodobljene ocene potrebnih vlaganj še ni). Sodo je potrebna vlaganja ocenil nižje in v lanskoletnem razvojnem načrtu predvidel, da bi morali za izvedbo zelenega prehoda v omrežje do leta 2032 vložiti 3,5 milijarde evrov. A tudi to je nedosegljivo: distributerji so za letos predvideli za 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po Sodovem načrtu bi morali investirati vsaj 190 milijonov evrov.
Nenazadnje pa so katastrofalne poplave poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemale stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja. Največ poškodovane električne infrastrukture je sicer na območju Elektra Gorenjska in Elektra Celje.
Pet tarifnih blokov
Da bi se torej elektrodistributerji vendarle lahko približali načrtu potrebnih vlaganj, bi morala državna Agencija za energijo dvigniti omrežnino (in s tem njihove prihodke). V razpravi ob nastajajočem, posodabljajočem se energetskem in podnebnem načrtu je Agencija za energijo ocenila, da je stanje omrežja kritično oziroma celo slabše kot ob sprejemu prvega tovrstnega načrta pred tremi leti, in za to okrivila »neustrezno naložbeno politiko distribucijskih podjetij« ter dodala, da se bo moral s krepitvijo vlaganj v omrežje povečati tudi znesek omrežnine na položnicah odjemalcev. O dvigu se špekulira že nekaj mesecev, a so na Agenciji s konkretnimi napovedmi še previdni. Neuradno je slišati, da tudi v vladnih krogih niso naklonjeni bistvenim podražitvam omrežnine (bo pa od marca spremenjen način obračunavanja le-te). »Omrežnina je vir za pokrivanje stroškov elektrooperaterjev; znana bo, ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje. Dokončne tarifne postavke omrežnine oziroma to, kako bomo te stroške razporedili med posamezne odjemne skupine, pa bo znano jeseni,« so nedavno odgovorili na Agenciji za energijo na Dnevnikovo vprašanje, kdaj in za koliko se bo torej dvignila omrežnina, ki jo plačujemo državljani.
S 1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo tudi obračunana razlika med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo. Elektrooperater bo tako določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca glede na njegovo priključno moč in uporabo omrežja v preteklem obdobju. Če bo odjemalec porabil več, bo elektrooperater to obračunal. Na položnicah, ki jih ta čas v nabiralnike dobivajo odjemalci, je že razvidna dogovorjena moč za leto 2024 po posameznih časovnih blokih.
***
Katastrofalne poplave so poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemajhne stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja.
Kako lahko postanem njihov delnicar?
Ne moreš. Vse male delničarje bo država izplačala in in združila vse elektrodistributerje v eno firmo.
Ce bi za.pametno ceno dobil mini kogeneracijo na drva/sekance, bi bil ze offgrid oziroma bi se sel proizvajalca elektrike.
Moj primer... Ogrevanje hiše s TČ:
Novembra in decembra smo porabili cca 1MWh več energije kot smo jo pridelali.
Realno bi rabil cca 3MWh baterijo če bi hotel it povsem offgrid...
20kWh baterija je cca 13,000€ torej bi bil strošek offgrida okoli 2MIO € ...
