naša pečica:
- pizza program (kot piše na vratih) je 180-200 stopinj, spodnja rešetka (možno da laufa ventilator)
- šamotni kamen (cca 2cm) prej grejem vsaj 1/2 h (na 200)
- pečemo 9-11 minut
- zaenkrat vsi happy.. ne vidmo potrebe po "navijanju" pečice na max.
Se strinjam s tem. Ampak ko enkrat testo narediš v nulo po Iacopellijevem poolish receptu z malo večjo hidracijo in s tapravo moko, ki vsebuje veliko beljakovin, da so močne glutenske vezi in potem to še dva dni fermentiraš, potem opaziš veliko razliko ali pizzo spečeš hitro, ali počasi. Jaz jo spečem z žar funkcijo kot sem omenil v cca 4 minutah in se mi zdi da je še predolgo. Ko mi pa ne uspe naštimat še žara zraven, da je pečica samo predogreta, potem se mi pa čas pečenja podaljša na cca 8 minut in je opazna razlika v hidraciji. Če dalj časa pečem je rob bolj trd in izsušen. Sama sredica je OK, ker so gor priloge. Prej kot v 4 minutah mi jo pa nikoli ni uspelo narest, ker še vedno ni dovolj vroče.
Saj to je podobno kot pri kruhu, samo za kruh mam na pečici vse poštiman, ker ga pečem pri 230 stopinj.
Mislm saj načeloma sem tudi jaz zadovoljen z okusom pizze, samo bi še malo izboljšal če se da, pa res ne razumem teh termostatov na pečicah in zakaj gumbi in kontrole odpovejo, če je pečica že vroča. Tega ni v navodilih, predvidevam pa da zaradi varnosti, da ne zažgem cele kuhne
. Ampak vse kar bi rad je to, da pol ko bi mel ogreto pečico, da bi še na žar obrnu in bi mi direkt v pico še mal toplote nahajcal za tistih par minut ko pečem. Ko pa zdaj obrnem knof se ne zgodi nič, ni "ognja", ni moči, pol naenkrat po cca 15 minutah se pa naključno zgornji grelni element sam vključi in ne vem kako to kontrolirat. Če bi lahk kontroliru bi mel popolnoma kontrolirano ponovljivost in s tem vedno enako pizzo, zdaj pa.......kakor mam srečo, ali pa če res dam pečt ko se žar sam vključi.