V Velenju je zadeva malo komplicirana. Za Titov kip se je delalp par udarniških sobot, od Gorenja do Rudnika... da se ga je postavilo. Tita na slovesnost ob odkritju ni bilo. Je pa enkrat prespal na Kolodvorski, že prej. Celo imenovalo se je Titovo Velenje. Načeloma je v Velenju dokaj malo starih Velenjčanov, ogromna večina je ''z juga''. V začetku '70 so prav z avtobusi hodili ponje v Bosno... rudnik, Gorenje, Vegrad,... to so rabili delovno silo. Kasneje so že sami začeli hoditi gor... seveda, skupna država, kot bi danes šel s Ptuja v Postojno delati. Je pa zanimivo, takoj so dobili delo in stanovanje... sodelavec je bil ves čas slabe volje, ker je na listi prosilcev za stanovanje prišel pod vrh, potem pa so tem ''urgentno morali dati stanovanje, ker nimajo kam'' in padel skoraj na rep... 1979 sem hodil v Velenje na kovinarsko, polovica razreda je bilo ''od spodaj''.. Pa nič slabega, lepo smo se razumeli. Vsak naš je imel v klopi enega, da mu je pomagal pri jezikovnih ovirah. Pa dobro, večina jih je kasneje itak šla v jamo, koln kopati. V glavnem, ljudje so tam še vedno mišljenja, da je še vedno Juga... 1993 sem nehal delati v Gorenju in tja nisem več šel do 2023. Mislim, da bi peš hodil po mestu. No... po 30 letih šok... ogromno zavitih bab, toliko jih še v vojski nisem videl, ko smo šli v mesto, v Mostarju sem služil sredi '80... Noro...
Pa da se vrnem na oni zapis ''.. Gre se za rdeči kraj, kjer častijo nekdanjo veliko vodjo, kateri je bolj pomemben od vseh mrtvih rudarjev...'' Bodi brez skrbi, da je celo Velenje žalovalo, ko je Tito umrl in zdaj, ko so rudarji... Na Titovem trgu je že kip rudarja, če ne veš. In to že dolgo, to je le rudarsko mesto. Sicer pa, kakor se bodo odločili, tako bo. Ne bo pa enostavno, z Bosanci ni problem, Albatrosi so bolj..
