mene pri tej in podobnih temah skrbi in čudi predvsem:
- da navkljub visoki "izobraženosti", dostopu do informacij, internetu... v tej deželi toliko ljudi, tudi mladih, pada na te nacionalistične/verske/propagandne finte;
- da je še vedno cool in frajersko biti nek nacionalist in to v negativnem pomenu besede (odraz tega je nenazadnje tudi volilni izid kakega Jelinčiča);
- da se mi zdi, da duh humanizma, intelektualne svobode...v teh časih postaja prava marginalna zadeva.
zato me ne preseneča, da imamo vojne tudi v našem času. in da smo jo imeli nedavno pred svojimi vrati. in potem se ne čudim več, ko me ob branju zgodovine izpred slabega stoletja vedno znova preseneti od kod za vraga je nekdo uspel z nacionalističnimi puhljicami prepričati cel narod, da mu je slepo sledil, do najvišje stopnje brutalnosti...
veseli me edino:
- da vidim da nek, čeprav majhen, odstotek ljudi, vendarle razmišlja nekoliko bolj široko, da le niso vsi tako "omejeni" in zaprte glave;
- da ustavno sodišče, evropsko sodišče za človekove pravice in podobne institucije vsaj približno vršijo kontrolo nad tovrstnimi izbruhi (čeravno se odločbe ustavnega sodišča npr. izbrisani, čeprav povsem jasne in nedvoumne, sploh ne izvajajo, kar je zgolj dokaz več, da je s to družbo nekaj zelo hudo narobe!).